Anksioznost in spoprijemanje s procesom žalovanja po izgubi bližnje osebeZemlič Radović, Tamara (Avtor) Pate, Tanja (Mentor) izgubapodaljšano žalovanjeanksioznoststresčustvaNamen našega dela je bil raziskati prisotnost anksioznosti, depresivnosti, stresa, sposobnost spoprijemanja s čustvi ter podaljšanega žalovanja pri osebah z izkušnjo izgube bližnje osebe. Zanimale pa so nas tudi razlike v anksioznosti, depresivnosti, stresu, spoprijemnju s čustvi in podaljšanem žalovanju glede na vrsto in čas od izgube. Raziskava je zajemala 250 udeležencev, od tega 210 ženskega in 40 moškega spola. Povprečna starost udeležencev je bila 44 let. V naš vzorec smo zajeli vse starostne skupine. Prisotnost motnje podaljšanega žalovanja pri udeležencih smo ocenjevali z Vprašalnikom o motnji podaljšanega žalovanja (PGD). Za merjenje prisotnosti depresije, anksioznosti in stresa smo uporabili Lestvico za merjenje prisotnosti depresije, anksioznosti in stresa (DASS 21), za merjenje spoprijemanja s čustvi pa smo uporabili krajšo verzijo vprašalnika Na čustva usmerjeno spoprijemanje (EAC). Rezultati raziskave so pokazali, da se upad funkcionalnosti pri žalujočih statistično pomembno razlikuje od spoprijemanja s čustvi v procesu žalovanja. Potrdili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v doživljanju anksioznoznosti in depresije glede na vrsto izgube oziroma koga smo izgubili, in sicer sta anksioznost in depresivnost močneje prisotni pri tistih, ki so izgubili ožjega družinskega člana. Motnja podaljšanega žalovanja se je pomembno razlikovala med udeleženci, ki so doživeli izgubo v zadnjih treh letih, v primerjavi s tistimi, pri katerih je od izgube preteklo več kot tri leta. Prav tako smo potrdili razliko v vseh merjenih spremenljivkah glede na to, ali so udeleženci doživljali prigovarjanje okolice k čimprejšnji vključitvi v vsakdanje življenje ali ne. Smrt bližnje osebe povzorči hudo stisko in globoko zareže v življenje posameznika. Žalujoči izgubijo občutek varnosti in težko najdejo nov smisel v življenju. Porajajo se zelo močna čustva in občutja, zato potrebujejo veliko podpore, sočutja, sprejetosti in predvsem slišanosti, kjer pa ni prostora za svetovanje. Žalujoči lahko skozi obrede žalovanja izrazijo čutenja in misli v simboličnem svetu. S tem si lajšajo žalovanje in dajejo pomen smrti. Žalujočim omogočajo, da se ob njih povežejo, sodelujejo in se podpirajo, kar ima za žalujoče veliko vrednost pri nadaljnjih korakih v življenju.[T. Zemlič Radović]20212021-07-03 09:00:20Magistrsko delo/naloga128131sl