Uspešnost učencev od 1. do 5. razreda pri reševanju novih nalog po obravnavi dramskega besedilaMočnik, Sara (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) mladinska dramatikaModel šolske interpretacije komunikacijskega pouka književnosti je v zadnjem času pogosto predmet raziskav, ki se večinoma osredotočajo na posamezne faze, izhajajo pa iz vidika učiteljev, ki je najpogosteje povezan s področji poezije ali proze. V magistrskem delu z naslovom Uspešnost učencev od 1. do 5. razreda pri reševanju novih nalog po obravnavi dramskih besedil zato predstavljamo problematiko ustreznosti celostnega modela, ki smo jo ovrednotili na podlagi uspešnosti učencev. Izhajajoč iz temeljne literature, povezane s fazami šolske interpretacije umetnostnega besedila, in iz že opravljenih raziskav smo izdelali celostne učne priprave za obravnavo radijskih iger za učence od 1. do 5. razreda. Ob upoštevanju v teoretičnem delu opisanega razmerja med dramskim besedilom in gledališko uprizoritvijo ter z njima povezane dvojne recepcije dramatike smo v vse učne priprave vključili tudi dramsko-gledališke dejavnosti. Posebno pozornost smo namenili razvijanju ustvarjalnosti v sklepni fazi, v kateri smo načrtovali nove naloge, s poudarkom na pisanju kreativnih tekstov, in jih diferencirali na treh zahtevnostnih ravneh. V empiričnem delu smo (po)ustvarjalna besedila učencev, ki so pri reševanju novih nalog nastala, vrednotili z dveh vidikov: doseganja ciljev iz učnega načrta in prvin ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da je večina sodelujočih učencev svojo uspešnost pri reševanju novih nalog pokazala z vsaj polovico doseženih točk. Pri tem so učenci drugega triletja močno izstopali in se izkazali za najbolj uspešne, medtem ko so bili učenci 2. razreda najmanj uspešni. Ker smo v učni pripravi za 4. in 5. razred vključili več dramskih dejavnosti, so tudi učenci teh razredov v svoja besedila pogosteje vključili kombinacijo pripovedi in dialoga kot učenci nižjih razredov. Nekaj razlik se je pokazalo tudi med oddelkoma posameznih razredov, ki kažejo na pomembnost učiteljevega pristopa k poučevanju. Ugotovili smo, da je oblikovan model za obravnavo dramskih besedil bolj primeren za učence 2. VIO kot pa za mlajše učence. To še posebej velja za pisne poustvarjalne dejavnosti, ki so ustreznejša izbira za učence, ki so dobro usvojili tako pisanje kot znanje o zgradbi besedil. Na podlagi pridobljenih podatkov smo na koncu oblikovali še smernice za učitelje, s katerimi si lahko pomagajo pri oblikovanju učnih priprav za obravnavo mladinske dramatike. Z ustreznejšim načrtovanjem bodo tudi učenci uspešnejši in ustvarjalnejši pri reševanju novih nalog.20212021-07-02 08:16:25Magistrsko delo/naloga128105sl