Anksioznost dijakov med epidemijo COVID-19Senica Pignar, Sara (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) anksioznostAnksioznost je motnja razpoloženja in čustvovanja, ki se pojavlja v vseh življenjskih obdobjih. Nekateri avtorji menijo, da se simptomi anksioznosti pogosteje pojavljajo pri mlajših kot pri starejših otrocih, medtem ko drugi ugotavljajo, da se z odraščanjem večajo kognitivne zmožnosti posameznika, ki vključujejo socialno kognicijo, zaskrbljenost, predstave o morebitnih negativnih dogodkih v prihodnosti idr., zato se lahko posledično veča tudi njegova anksioznost. Anksioznost se pogosto pojavi takrat, ko posameznik zazna, da ne izpolnjuje zahtev skupnosti, ki predstavljajo socialne norme. Učenci v šoli vsakodnevno doživljajo različno stopnjo anksioznosti. V letu 2020 je bila po svetu razglašena epidemija covid-19, ki je na številnih področjih spremenila naša življenja. V Sloveniji in tudi drugod po svetu so se zaprle vzgojno-izobraževalne ustanove in učenci/dijaki/študenti so pouk v prostorih šole zamenjali s poukom na daljavo. Vse skrbi in omejitve, ki so spremljale epidemijo covid-19 so na ljudeh pustile tudi psihološke posledice. V magistrskem delu želimo predstaviti opredelitve in simptome anksioznosti ter v okviru empirične raziskave ugotoviti, v kolikšni meri se anksioznost pojavlja med dijaki ljubljanskih srednjih šol v času pred epidemijo primerjalno z obdobjem epidemije covid-19 oz. pouka na daljavo. Zanimalo nas je, v katerih šolskih situacijah se anksioznost najpogosteje pojavlja ter katere strategije samouravnavanja anksioznosti uporabljajo dijaki. Raziskava je bila deskriptivne narave in je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavi je sodelovalo 139 dijakov in dijakinj različnih letnikov iz različnih ljubljanskih srednjih šol. Ti so ocenjevali stopnjo svoje anksioznosti pred epidemijo covid-19 t.j. med poukom v prostorih šole in v času epidemije med poukom na daljavo. Pred začetkom raziskave smo si zastavili 3 hipoteze, v katerih smo predvidevali, da v doživljanju anksioznosti v obdobju epidemije covid-19 in v uporabi strategij samouravnavanja anksioznosti ni statistično značilnih razlik med spoloma in da so dijaki v obdobju epidemije doživljali statistično značilno večjo anksioznost kot pri šolanju pred epidemijo. Preverjanje navedenih hipotez je pokazalo, da v doživljanju anksioznosti med epidemijo ni statistično značilnih razlik med spoloma in da obstajajo statistično značilne razlike med dijaki in dijakinjami pri uporabi strategij samouravnavanja anksioznosti. Analiza je tudi pokazala, da so dijaki v obdobju epidemije covid-19 doživljali statistično značilno večjo anksioznost kot pri šolanju v običajnih razmerah pred epidemijo. Ugotovili smo, da približno 30 % dijakom pouk na daljavo vzbuja slabe občutke in bi se raje šolali v prostorih šole. Približno 35 % dijakov meni, da jim pouk na daljavo vzbuja dobre občutke in da bi želeli s takšnim poukom nadaljevati do konca šolskega leta. Rezultati raziskave so pokazali, da dijaki ljubljanskih srednjih šol v času epidemije covid-19 v največji meri občutke anksioznosti doživljajo pri ustnem ocenjevanju znanja prek računalnika in ko jih profesor ošteje/kritizira pred drugimi preko računalnika. Nadalje so rezultati pokazali, da je v času epidemije covid-19 prišlo do komaj opaznega zvišanja povprečnega učnega uspeha, in sicer iz 3,94 na 3,96. Rezultati kažejo, da se je doživljanje anksioznosti v poklicnih dvoletnih in poklicnih tehniških srednjih šolah (4- ali 5letni program) med epidemijo zmanjšalo, medtem ko se je v poklicnih triletnih šolah povečalo. Pri dijakih gimnazijskih programov v povprečju ni bilo zaznati sprememb v doživljanju anksioznosti pred in med epidemijo covid-19.20212021-07-02 08:16:10Magistrsko delo/naloga128101sl