Učiteljeva stališča do potencialno nadarjenih učencev pri književnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuMehle, Špela (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) potencialno nadarjeni učenciZ zavedanjem, da so si učenci med seboj različni, se začne razmišljanje o prilagajanju dela učiteljev glede na zmožnosti in sposobnosti vsakega izmed učencev. Zakonsko določeno je, da moramo nadarjenim učencem zagotoviti ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagajamo učne vsebine, metode in oblike dela ter jim omogočimo vključitev v dodatni pouk ter druge individualne in skupinske oblike dela. V teoretičnem delu smo se dotaknili terminoloških opredelitev, zakonodaje na področju nadarjenih, postopkov prepoznavanja nadarjenih, lastnosti (literarno) nadarjenih učencev, vpliva staršev, učitelja in šole na razvijanje nadarjenosti, opisali smo vzgojno-izobraževalno delo z literarno nadarjenimi učenci v okviru obveznega in dodatnega programa osnovnih šol. Želeli smo raziskati kakšna so stališča učiteljev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja do prepoznavanja potencialno nadarjenih na literarnih področjih, kako načrtujejo pouk književnosti za njih ter kako ocenjujejo svoje delo in usposobljenost na tem področju. Ugotovili smo, da se večini učiteljev zdi smiselno odkrivati potencialno nadarjene učence na literarnem področju že v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju, da se za delo z nadarjenimi počutijo dovolj kompetentne, čeprav se v večini ne udeležujejo dodatnih izobraževanj na tem področju. Več kot polovica učiteljev meni, da so najpomembnejši pri razvijanju literarne nadarjenosti starši in ne učitelji. Večina učiteljev diferencira pouk književnosti za nadarjene. Na področju didaktičnih aktivnih metod dela se učitelji najpogosteje poslužujejo igre vlog, najredkeje pa projektnega učnega dela. Potencialno nadarjeni učenci v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju se v okviru dejavnosti razširjenega programa najpogosteje udeležujejo Cankarjevega tekmovanja, dodatnega pouka in interesnih dejavnosti, najredkeje pa sobotnih šol. Učitelji potencialno nadarjenim učencem na literarnem področju ne postavljajo dovolj zahtevnih vprašanj, saj je večina vprašanj na 5. ravni zahtevnosti (vrednotenje), ne pa na 6. ravni (sinteza), kjer se od učenca pričakuje povezovanje delov v novo celoto na samosvoj, drugačen in izviren način, kritično mišljenje, iskanje prikritih informacij, primerjanje informacij iz več besedil, primerjanje in povezovanje (nasprotnih) stališč ter ustvarjalno mišljenje.20212021-07-02 08:15:25Magistrsko delo/naloga128090sl