<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128081"><dc:title>Evalvacija osnovnošolskih in srednješolskih naravoslovnih učbenikov glede na posebne potrebe učencev in dijakov z učnimi težavami</dc:title><dc:creator>Kopajnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učbenik</dc:subject><dc:description>Temeljno razumevanje naravoslovja in razvijanje naravoslovne pismenosti je pomembno za razumevanje sveta, ki nas obdaja, in učinkovito delovanje v njem. Naravoslovje je široko in kompleksno področje, ki obsega veliko količino informacij in ki od učencev zahteva pomnjenje, analizo in sintezo informacij, njihovo kritično vrednotenje, iskanje rešitev ter razvijanje mnogih specifičnih spretnosti. Del šolske populacije so tudi učenci in dijaki s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost predelovanja, razlaganja in povezovanja informacij ter tako ovirajo proces usvajanja šolskih veščin ter pridobivanja znanja. Učenci in dijaki z učnimi težavami potrebujejo za uspešno delovanje pri pouku, za razumevanje informacij in razvijanje spretnosti prilagojene metode in oblike dela, časovne in organizacijske prilagoditve, prilagoditve učnih pripomočkov in učnih gradiv. Učbenik naj bi bil kot osnovno učno gradivo primeren starosti in zmožnostim učenca, saj predstavlja pripomoček pri poučevanju, hkrati pa je primaren vir za aktivno in samostojno učenje. Glede na obsežno ponudbo učbeniških gradiv se pojavlja vprašanje, koliko so posamezni učbeniki primeren vir za dejavno in samostojno učenje učencev in dijakov z učnimi težavami ter v kolikšni meri upoštevajo različnost v procesiranju informacij, ki pomembno vpliva na učinkovitost poučevanja in učenja. 
V okviru raziskave  smo na podlagi obstoječih priporočil za oblikovanje pisnih gradiv in drugih obrazcev za evalvacijo učnih gradiv ter razumevanja posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb učencev in dijakov z učnimi težavami analizirali dvanajst učbenikov za naravoslovne predmete v osnovni in srednji šoli. Pri tem je bil naš cilj ugotoviti, v kolikšni meri so primerni za posameznike z učnimi težavami. 
Na osnovi analize smo oblikovali smernice s kazalniki, ki lahko predstavljajo pripomoček za učitelje pri presoji in izbiri najprimernejših učbenikov za posameznike z učnimi težavami. V raziskavo smo vključili tudi učenca in dijakinjo z učnimi težavami, ki sta podala lastno oceno o pomembnosti posameznih kazalnikov in njihovem vplivu na učinkovito rabo učbenika doma in v šoli.
Rezultati analize izbranih naravoslovnih učbenikov za osnovno in srednjo šolo nakazujejo na visok skupni delež točk z vidika oblikovne in vsebinske primernosti, kar pomeni, da so analizirani naravoslovni učbeniki v povprečju primerni za učence in dijake s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami. Kljub temu smo na posameznih ocenjevalnih področjih zaznali določene pomanjkljivosti, ki lahko ovirajo proces branja in učenja ter bi jih bilo potrebno izboljšati, poenotiti na ravni oblikovanja učbenikov ter tako zagotoviti enake možnosti za učinkovito rabo učbenikov za posameznike z učnimi težavami. Predvsem gre izpostaviti pomanjkljivosti učbenikov na področju oblikovne primernosti, kot so: neustrezen tip, barva in debelina papirja, nedosledna raba slovarčka in abecednega kazala, manj ustrezna oblika in velikost pisave, neustrezen kontrast med besedilom in ozadjem, premajhni razmiki med vrsticami ter manj učinkoviti načini prikazovanja in poudarjanja informacij.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-02 08:14:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
