<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128039"><dc:title>Razvoj modela reverzno-faznih kromatografskih separacij na osnovi Hansenovih parametrov topnosti</dc:title><dc:creator>Ribar,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Cigić,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>RP-LC mehanizem</dc:subject><dc:subject>Hansenovi parametri topnosti</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>napovedovanje retencije analitov</dc:subject><dc:subject>ftalati</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo sestoji iz pregleda literature, v katerem so predstavljeni sodobni trendi in metode napovedovanja retencije v reverzno-fazni tekočinski kromatografiji. Navedeni so Hansenovi parametri topnosti z njihovo izpeljavo, uporabo in eksperimentalnim določanjem. Sledi teoretična izgradnja modela reverzno-faznih kromatografskih separacij na osnovi Hansenovih parametrov topnosti. Uvede in definira se termodinamski deskriptor.
V okviru teoretičnih ab initio pristopov z uporabo teorije gostotnega funkcionala so izračunani teoretični UV-vis absorpcijski spektri analitov in njihovi kavitacijski volumni. S HPLC eksperimenti je ustvarjena podatkovna zbirka retencije treh homolognih dialkil ftalatov, na osnovi katerih so zgrajeni teoretični model, in manjša zbirka preostalih analitov, s katerimi preverimo napovedno moč modelov.
Hansenovi parametri topnosti se lahko uporabijo za napovedovanje retencije le za posamezne analite. Skupni modeli, ki poskušajo posplošiti formalizem še na ostale analite, nimajo praktične napovedne moči. Tekom eksperimentalnega dela je identificirana anomalija v občutljivosti retencije na spremembo temperature in sestave mobilne faze. Pri molskem deležu 0,34 acetonitrila (ACN) v mobilni fazi se občutljivost na spremembo temperature nenadno zniža. Identificiran je trend obratno-sorazmerne odvisnosti vpliva temperature in spremembe sestave mobilne faze na zmanjšanje občutljivosti retencije – s povečanjem deleža ACN se vpliv temperature na občutljivost retencije manjša. Ugotovitve sledijo zgolj iz eksperimentalnih podatkov.
Z uporabo modela večkratne linearne regresije, ob upoštevanju termodinamskega deskriptorja, temperature in celokupne adsorpcije ACN na stacionarno fazo kot neodvisnih spremenljivk, se ustvari najuspešnejši model, ki nepopolno opiše zaznano anomalijo.
Predstavljena metoda napovedovanja retencije na osnovi Hansenovih parametrov topnosti je prva, ki uporabi tovrstne termodinamske parametre topnosti za modeliranje reverzno-faznih kromatografskih separacij. Zato je teoretična izgradnja modelne enačbe z rigorozno matematično obravnavo in sledečo statistično študijo povsem izvirno delo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-01 14:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128039</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
