Duševno zdravje in kakovost življenja pacienta s končno ledvično odpovedjo na hemodializnem zdravljenjuMilinčić, Marko (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Podobnik, Milica (Komentor) Bobnar, Albina (Recenzent) diplomska delazdravstvena negapsihonefrologijadepresijaanksioznostživljenjski standard pacientovpodpora zdravstvenih delavcevUvod: Psihonefrologija je nauk, ki obravnava telesno in duševno zdravje pacientov s kronično ledvično odpovedjo. Kronična ledvična odpoved predstavlja zadnjo stopnjo kronične ledvične bolezni in ima škodljiv vpliv na kakovost življenja pacienta, saj vpliva na njegove telesne, duševne in družbene vidike življenja. Pacienti s kronično ledvično odpovedjo se pri izbiri ledvičnega nadomestnega zdravljenja najpogosteje odločijo za hemodializo. Zdravljenje s hemodializo ohranja in izboljša telesni vidik zdravstvenega stanja pacienta, medtem ko vidik duševnega zdravja pacienta ostane manj pomemben ali celo ni obravnavan kot sestavni del procesa zdravstvene nege. Zmanjšana kakovost življenja poslabša stanje duševnega zdravja in poveča tveganje za razvoj duševnih motenj. Pri hemodializnih pacientih se najpogosteje pojavi depresivna ali anksiozna duševna motnja. Duševna motnja, ki ni zdravljena ali pa je zdravljena neprimerno, vodi v življenjsko ogrožajoče samomorilno vedenje pacienta. Zdravljenje duševne motnje pri pacientu, ki se zdravi s hemodializo, še dodatno oteži izvajanje kakovostne zdravstvene nege. Nastanek duševne motnje lahko izvajalci zdravstvene nege preprečijo z odgovornim vrednotenjem kakovosti življenja in duševnega zdravja hemodializnih pacientov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti in pojasniti spremembe duševnega zdravja, ki lahko ključno vplivajo na potek zdravljenja in kakovost življenja pacientov na hemodializnem zdravljenju. Metode dela: Z opisno metodo dela je bil opravljen pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature. V končni pregled literature je bilo vključeno naključno število primerne literature, ker je bilo število potencialno sprejemljive literature preobsežno. Za prikaz študij je bilo uporabljenih 25 enot literature na temo duševnega zdravja in kakovosti življenja pacientov na hemodializnem zdravljenju. Rezultati: Iz prikazanih študij je razvidno, da so bili za pojav depresije, anksioznosti in zmanjšane kakovosti življenja pri pacientih na hemodializnem zdravljenju, odgovorni mnogi individualni, družbeni in klinični dejavniki. Opazimo močno povezavo med deperesijo, anksioznostjo in zmanjšano kakovostjo življenja pacientov na hemodializnem zdravljenju, kar kaže na to, da lahko vsi trije problemi predstavljajo vzrok ali posledico sprememb v duševnem zdravju ali kakovosti življenja. Deleži razširjenosti omenjenih duševnih motenj se zelo razlikujejo zaradi števila proučevanih pacientov, ocenjevalnih orodij in dejstva, da je izjemno težko v kratkem časovnem obdobju prepoznati duševno motnjo pri teh pacientih. V večini pregledanih študij je možno opaziti spodbudo k vrednotenju in vključevanju duševnega vidika zdravja hemodializnih pacientov v vsakodnevni proces zdravstvene nege. Razprava in zaključek: Zmanjšana kakovost življenja pacienta povzroči spremembe tudi v stanju duševnega zdravja pacienta, zato pri hemodializnemu pacientu ni dovolj samo poskrbeti za telesni vidik obravnave, saj je duševni vidik obravnave enako pomemben dejavnik učinkovitosti hemodializnega zdravljenja. Popolno obvladovanje sprememb duševnega zdravja in kakovosti življenja hemodializnih pacientov je težko izvdeljivo v praksi zdravstvene nege, saj se psihonefrologiji trenutno posveča premalo pozornosti. Odgovornost za pacientovo duševno zdravje in kakovost življenja je enakomerno porazdeljena med pacientom in izvajalci zdravstvene nege, zato je pomembno obojestransko sodelovanje, zaupanje in spoštovanje za zagotovitev optimalne kakovosti zdravstvene nege hemodializnega pacienta.[M. Milinčić]20212021-07-01 07:45:36Diplomsko delo/naloga128012sl