<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128008"><dc:title>Formativno spremljanje učencev pri pouku matematike v drugem in petem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Strasner,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:description>Formativno spremljanje je pomemben del poučevanja v šoli, vendar je zaradi časovne stiske večkrat opuščeno ali nestrukturirano. Namen formativnega spremljanja je podajanje povratnih informacij učencem, s čimer lahko učencem pomagamo pri doseganju zastavljenih ciljev. 
V magistrskem delu je predstavljeno preverjanje in ocenjevanje znanja pri matematiki s poudarkom na formativnem spremljanju kot načinu za izboljšanje učne motivacije in uspeha učencev kot tudi možnosti za boljše prilagajanje nadaljnjega učnega procesa učencem. Pri tem smo se sklicevali na že opravljene raziskave s tega področja in ostalo strokovno literaturo. 
Empirični del je osnovan na kvantitativni raziskavi, katere glavni namen je bil raziskati načine, vzroke in pogostost izvajanja formativnega spremljanja pri pouku matematike učiteljev in učiteljic 2. in 5. razreda javne osnovne šole. Zanimalo nas je, ali učitelji in učiteljice v 5. razredu pogosteje kot v 2. razredu izvajajo formativno spremljanje pri matematiki ter ali za to uporabljajo drugačne načine izvedbe, torej druge tehnike. Poleg tega smo raziskovali, kako pogosto in na kakšne načine učitelji in učiteljice izvajajo formativno spremljanje pri pouku matematike, s katerim namenom izvajajo formativno spremljanje pri matematiki, ali in kako prilagajajo formativno spremljanje različnim dejavnikom (individualnim značilnostim učencev, specifiki učne vsebine, pouku na daljavo) ter kako kompetentne se počutijo učitelji in učiteljice za izvajanje formativnega spremljanja pri pouku matematike. Potrebne podatke pa smo pridobili s spletno anketo Enka, torej z anketnim vprašalnikom. 
Ugotovili smo, da se med učitelji in učiteljicami 2. in 5. razreda pojavljajo statistično pomembne razlike le v pogostosti izvajanja formativnega spremljanja, ne pa tudi v načinih izvedbe. Učitelji in učiteljice 5. razredov izvajajo formativno spremljanje pogosteje, kot učitelji in učiteljice 2. razredov. Učitelji in učiteljice najpogosteje uporabljajo tehniki KŽN in Semafor, formativno spremljanje pa izvajajo z namenom ugotavljanja usvojenega znanja učencev. Rezultati ankete so pokazali, da učitelji in učiteljice načine izvedbe formativnega spremljanja prilagajajo predvsem individualnim značilnostim učencem, medtem ko specifiki učne vsebine in pouku na daljavo v večini prilagajajo le z različno pogostostjo izvedbe formativnega spremljanja. Učitelji in učiteljice se ne počutijo zelo kompetentne za izvajanje formativnega spremljanja pri pouku matematike in se v večini ne udeležujejo dodatnih izobraževanj na to temo. Temu sledi, da pri izvedbi samega formativnega spremljanja ne uporabljajo formalno pridobljenega znanja, ampak ga izvajajo po svoje.
Pričakujemo, da bodo dobljene ugotovitve učiteljem in drugim pedagoškim delavcem osmislile (strukturirano) uporabo formativnega spremljanja, s pomočjo katerega lahko prilagajajo pedagoški proces individualnim značilnostim učencev, specifiki učne vsebine in drugim okoliščinam.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-01 01:59:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128008</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
