Zaposlovanje oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju znotraj varstveno delovnih centrov v SlovenijiKosmač, Katarina (Avtor) Žgur, Erna (Mentor) zmerne motnje v duševnem razvojuZaposlovanje je za vsakega posameznika ključnega pomena, saj prinaša finančno neodvisnost, povečuje samostojnost posameznika in sprejetost v družbo. Tega bi morale biti deležne tudi osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju ZMDR), a zaradi trenutne zakonodaje nimajo enakih pravic do zaposlovanja v rednem delovnem okolju. Večina jih je vključena v varstveno delovne centre (v nadaljevanju VDC), kjer opravljajo delo pod posebnimi pogoji, vendar delovnega razmerja ne sklenejo in prejemajo le simbolično plačilo. Nekateri VDC-ji po Sloveniji se trudijo, da bi svojim uporabnikom poiskali integrirano zaposlitev v rednem delovnem okolju, kljub temu da ta ni določena v zakonodaji in je niso dolžni izvajati. Integrirana zaposlitev je za osebe z ZMDR glede na obstoječo zakonodajo najbolj inkluzivno naravnana, saj so osebe vključene v redno delovno okolje in ob ustrezni podpori ter prilagoditvah opravljajo svoje delo. V teoretičnem delu smo v začetku opredelili splošne značilnosti oseb z ZMDR in njihove možnosti za izobraževanje. V nadaljevanju smo predstavili temeljne zakone, ki urejajo zaposlovanje invalidov, pomen in dejavnike zaposlovanja oseb z ZMDR ter različne oblike zaposlitve, ki se izvajajo v Sloveniji. V zadnjem delu teoretičnega dela smo predstavili razvoj in vlogo VDC-jev, različne dejavnosti, ki jih VDC-ji izvajajo v okviru storitve vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji in pomen integrirane zaposlitve za osebe z ZMDR. Cilji raziskave so bili ugotoviti, katere oblike zaposlitve pod posebnimi pogoji trenutno izvajajo VDC-ji po Sloveniji, v kolikšni meri se izvaja integrirana zaposlitev, kakšne prednosti in pomanjkljivosti opazijo strokovni delavci v VDC-jih, kje vidijo omejitve tisti, ki te oblike zaposlitve ne izvajajo in kakšna je njihova vizija zaposlovanja oseb z ZMDR v prihodnje. Rezultati so bili pridobljeni s tehniko anketiranja z uporabo nestandardiziranega anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen za potrebe magistrskega dela. Anketirali smo 30 strokovnih delavcev, ki so zaposleni v VDC-jih v Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da večina VDC-jev izvaja kooperantski in lastni program, v največji meri pa se poslužujejo kooperantskega programa. Ugotovljeno je bilo, da se zdi večini anketirancev, ki izvajajo integrirano zaposlitev, takšna oblika zaposlitve primerna za osebe z ZMDR in da ima nanje več pozitivnih učinkov v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve, ki se izvajajo znotraj VDC-jev. Prednosti integrirane zaposlitve, ki jih anketiranci izpostavijo, so predvsem ozaveščanje okolice o delovnih spretnosti oseb z ZMDR, razvijanje občutka koristnosti, pomembnosti in samozavesti ter razvijanje socialnih spretnosti oseb z ZMDR. VDC-ji, ki se poslužujejo integrirane zaposlitve, največje ovire opažajo na področju neurejene zakonodaje, pri iskanju delodajalcev in primernih delovnih mest ter v pomanjkanju kadra, ki bi uvajal in spremljal uporabnike v delovnem okolju. Rezultati kažejo, da tisti VDC-ji, ki integrirane zaposlitve ne izvajajo, razloge za to v največji meri pripisujejo pomanjkanju ustreznega kadra in organizacijskim težavam ter iskanju ustreznih delodajalcev, ki bi bili pripravljeni zaposliti osebe z ZMDR. V zadnjem delu empiričnega dela so predstavljeni različni primeri dobre prakse, s katerimi se srečujejo VDC-ji, ki izvajajo integrirano zaposlitev. Z njimi smo želeli pokazati, da so osebe z ZMDR zmožne opravljati delo v običajnem delovnem okolju z ustreznimi prilagoditvami, podporo in vodenjem, kar nakazuje, da so potrebne spremembe, ki bi tem osebam omogočile boljše vključevanje v delovno okolje. Anketiranci najpogosteje predlagajo, da je potrebna sprememba zakonodaje, večja informiranost delodajalcev o populaciji oseb z ZMDR, zagotovitev dodatnega kadra in ozaveščanje dobrih praks.20212021-07-01 01:58:17Magistrsko delo/naloga127990sl