<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127970"><dc:title>Shizofrenija in zgodnja travma v družini</dc:title><dc:creator>Makovec,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>shizofrenija</dc:subject><dc:subject>zgodnja travma v družini</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>travma v otroštvu</dc:subject><dc:subject>odnosi v družini</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali shizofrenijo in zgodnjo travmo v družini ter poskusili ugotoviti, ali med omenjenima spremenljivkama obstaja kakršna koli povezanost oziroma ali lahko govorimo o vplivu zgodnje travme v družini na kasnejši razvoj shizofrenije. Da bi to ugotovili, nas je zanimalo, ali so ljudje s shizofrenijo v zgodnjem otroštvu doživeli travmo v kontekstu družinskih odnosov. Kot metodo raziskovanja smo uporabili sistematični pregled literature in iz obstoječih raziskav poskušali ugotoviti, ali so se shizofreni bolniki v zgodnjem otroštvu pogosto soočali s travmo v družini. V raziskavo smo vključili 11 člankov, ki so vključevali tako kvantitativne kot kvalitativne študije. Ugotovili smo, da je zgodnja travma v družini, znana tudi pod pojmom relacijska travma, pomemben dejavnik tveganja za razvoj shizofrenije, saj pomembno vpliva na nekatere strukturne in funkcionalne spremembe v možganih, ravno te strukturne spremembe pa pogosto opazimo na možganskih slikah ljudi s shizofrenijo. Rezultati raziskave so pokazali, da so najpogostejše spremembe v možganih zmanjšana prostornina hipokampusa, zmanjšana prostornina prefrontalnega korteksa,  manjša gostota in prostornina sive možganovine ter povečana dejavnost amigdale. Kljub ugotovljenemu težko govorimo o direktnem vplivu zgodnje travme v družini na kasnejši razvoj shizofrenije, saj je, kot smo ugotovili, shizofrenija produkt več faktorjev, tako notranjih, torej genske predispozicije oziroma nagnjenosti, kot kasnejših zunanjih vplivov oziroma stresnih faktorjev, ki sprožijo razvoj bolezni, med katerimi je zgodnja travma v družini zelo pomemben stresni faktor oziroma dejavnik tveganja.</dc:description><dc:publisher>[U. Makovec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-30 09:00:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127970</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
