<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127968"><dc:title>Povezanost izkušnje travme v otroštvu ter duševnih stisk v poporodnem obdobju</dc:title><dc:creator>Uran Dreo,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pate,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poporodna posttravmatska stresna motnja</dc:subject><dc:subject>poporodna depresija</dc:subject><dc:subject>travma iz otroštva</dc:subject><dc:subject>spolna zloraba</dc:subject><dc:subject>fizična zloraba</dc:subject><dc:subject>fizično zanemarjanje</dc:subject><dc:subject>emocionalna zloraba</dc:subject><dc:subject>emocionalno zanemarjanje</dc:subject><dc:description>Zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav in literature na slovenskem območju smo si z našo raziskavo zadali nalogo preučiti poporodno posttravmatsko stresno motnjo (PP-PTSM), njeno prevalenco v slovenski populaciji in komorbidnost s poporodno depresijo (PPD). Zanimal nas je tudi vpliv travme iz otroštva tako na razvoj PP-PTSM kot tudi na PPD. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 361  žensk, ki so rodile v zadnjih 12 mesecih, delno pa 434 žensk, a smo jih zaradi izpolnitve vsaj dveh vprašalnikov vseeno vključili v raziskavo. Večina (72,1 %) udeleženk je bilo starih od 25 do 35 let. Za merjenje poporodnega depresivnega razpoloženja smo uporabili Edinburško lestvico poporodne depresije – EPDS, z Lestvico porodne travme – CityBiTS smo merili poporodno PTSM, izkušnje travme v otroštvu in mladostništvu pa smo ocenjevali z retrospektivnim merskim instrumentom CTQ. Pri 116 udeleženkah je bila izmerjena visoka verjetnost depresije. 10 udeleženk je izpolnjevalo vse kriterije za PP-PTSM. Največ udeleženk (17,3 %) je v otroštvu doživelo emocionalno zanemarjanje, temu sledijo emocionalna zloraba (10,9 %), fizično zanemarjanje  (10,6 %), spolna zloraba (9,7 %) in fizična zloraba (5,8 %). Zaznali smo razlike v izraženosti depresivnega razpoloženja in simptomov PTSM med skupinama žensk, ki so porodile zdravega otroka, in tistimi, ki so izgubile otroka med nosečnostjo, po porodu ali s prisotnimi zdravstvenimi zapleti pri novorojencu. Skupini, razdeljeni glede na izkušnjo poroda, se razlikujeta v izraženosti depresivnega razpoloženja. Rezultati raziskave so pokazali povezavo med travmo iz otroštva in pojavnostjo simptomov PPD in PP-PTSM.  Na našem vzorcu sta s PP-PTSM najizraziteje povezana emocionalna zloraba in fizično zanemarjanje, s PPD pa emocionalna zloraba. Analiza je pokazala tudi visoko, statistično pomembno korelacijo med simptomi PPD in PP-PTSM.</dc:description><dc:publisher>[V. Uran Dreo]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-30 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127968</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
