<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127897"><dc:title>Odnos med materjo in hčerjo v sodobni slovenski dramatiki - študija dveh primerov</dc:title><dc:creator>Pezdirc Bartol,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenska dramatika</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>morala</dc:subject><dc:subject>mati</dc:subject><dc:subject>hči</dc:subject><dc:subject>21. st.</dc:subject><dc:subject>Dragica Potočnjak</dc:subject><dc:subject>Za naše mlade dame</dc:subject><dc:subject>Vinko Möderndorfer</dc:subject><dc:subject>Lep dan za umret</dc:subject><dc:description>Večina psihologov, sociologov in kulturologov se strinja, da je odnos med materjo in hčerjo napet kot le malokateri odnos med dvema ženskama, saj med njima poteka neprestani boj med podobnostjo in različnostjo, ločevanjem in povezovanjem, odvisnostjo in neodvisnostjo. V prispevku bomo analizirali odnosmed materjo in hčerjo v dramskem besedilu Za naše mlade dame Dragice Potočnjak, ki pogosto postavlja disfunkcionalne družinske odnose v središče svojega dramskega pisanja, ter Lep dan za umret Vinka Möderndorferja, v katerem razlike med materjo in hčerjo prikaze tudi generacijsko in glede na spremembe zgodovinskega konteksta.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2021-06-28 11:24:03</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>127897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
