<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127877"><dc:title>Pregled 3D-tiskanih protez za zgornje ude</dc:title><dc:creator>Zahirović,	Mirela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ficzko,	Jelena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:subject>dodajalna tehnologija</dc:subject><dc:subject>protetična oskrba</dc:subject><dc:subject>ročna protetika</dc:subject><dc:description>Uvod: Zgornji ud je eden izmed pomembnejših delov telesa, saj z njim opravljamo večino vsakdanjih opravil. Prav tako nam pomaga pri neverbalni komunikaciji in gibanju. Glavni cilj protetične oskrbe zgornjega uda je predvsem, da s protezo osebi pomagamo povrniti čim več izgubljenih funkcij. Približno 80 % ljudi iz manj razvitih držav si protetične oskrbe ne more privoščiti, zato se v zadnjih časih vse intenzivneje razvijajo cenovno dostopnejši sistemi za izdelavo protez. Dodajalna tehnologija, kamor prištevamo tudi tridimenzionalni tisk, je tehnika proizvodnje z nalaganjem materiala po plasteh, dokler ne nastane fizični predmet. Namen: Namen diplomskega dela je opraviti pregled strokovne in znanstvene literature na temo tridimenzionalno tiskanih protez za zgornje ude ter predstaviti njihove prednosti in slabosti v ročni protetiki. Metode dela: Opravljen je bil sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature. Obravnavana je bila literatura, objavljena med letoma 2011 in 2021, ki se navezuje na uporabo tridimenzionalno tiskanih protez za zgornji ud. Rezultati: Po pregledu literature smo za nadaljnje delo izbrali 11 študij. Glavna tema študij je ocena funkcionalnosti tridimenzionalno tiskane proteze in vpliv protez na mišice zgornjega uda. Razprava in zaključek: Iz izsledkov rezultatov smo razbrali, da sta prednosti tridimenzionalnega tiska predvsem nizka cena in krajši čas izdelave protez, glavni pomanjkljivosti pa sta šibek prijem in robotski videz protez. Za odprtokodne tridimenzionalne modele protez trenutno ni predpisov in kliničnih smernic glede izbire in izdelav. Brez ustreznega znanja o dodajalni tehnologiji in protezah lahko pride do poškodb krna, zato moramo biti previdni pri izdelavi in pomerjanju protez. Menimo, da imajo takšne proteze potencial predvsem v državah, kjer si mnogi ne morejo privoščiti dražje protetične oskrbe. Ne glede na različne že dostopne raziskave vidimo potrebo po dodatnih kliničnih študijah za celostno razumevanje funkcionalnosti in kakovosti tridimenzionalno tiskanih protez v primerjavi s konvencionalno izdelanimi protezami.</dc:description><dc:publisher>[M. Zahirović]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-26 07:45:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127877</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
