<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127829"><dc:title>Pravica do zasebnosti absolutno javnih oseb v dobi interneta</dc:title><dc:creator>Erčulj,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasebnost</dc:subject><dc:subject>pravica do zasebnosti</dc:subject><dc:subject>pravica do svobode izražanja</dc:subject><dc:subject>javnost</dc:subject><dc:subject>absolutno javna osebnost</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>množični mediji</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>sodna praksa.</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo obravnava pravico do zasebnosti absolutno javnih oseb v dobi interneta. Izjemen razmah informacijsko – komunikacijskih tehnologij pravico do zasebnosti postavlja pred pomembne pravne izzive, saj z novimi tehnologijami nastajajo in se shranjujejo ogromne baze podatkov, ki lahko ustrezno povezane, omogočijo celovit uvid v posameznikove dejavnosti, gibanje, navade in celo osebnost. Posebej pomembno je tudi, da zaradi množičnega občinstva, ki nastaja na različnih družbenih platformah (Facebook, twitter, …), tudi nekatere posameznike na teh omrežjih lahko definiramo kot absolutno javne osebnosti in se torej kriteriji, kdo je absolutno javna osebnost kot jo je vzpostavila strasbourška sodna praksa presplošni ter nujno potrebni dopolnitve. V delu zato posebej obravnavam pojav absolutno javnih oseb na družbenih omrežjih in predstavljam predlog dopolnitve kriterijev o tem, kdo je absolutno javna oseba na družbenih omrežjih.

V okvir konvencijsko varovane pravice do zasebnosti se umešča tako posameznikova podoba (fotografije, glas, videoposnetki) kot tudi, na primer, odločitev za spremembo spola, medicinski posegi, medicinska oskrba, ugled posameznika ipd. Pravica do zasebnosti absolutno javnih oseb je sicer največkrat kršena prav v povezavi z objavo fotografij, videoposnetkov ipd., v različnih medijih (tudi na spletu) in je pogosto tudi v koliziji s pravico do svobode izražanja (pri čemer je tudi pravica do svobode izražanja na internetu pridobila povsem nove dimenzije). 

Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in praksa slovenskih sodišč sta sicer jasni: zasebnost absolutno javnih osebnosti je zožena, ker se takšne osebe same s svojo funkcijo, vlogo, delovanjem, … postavljajo pred oči javnosti, obenem pa je glede na sodno prakso jasno, da obstaja sfera zasebnosti, ki se je tudi v primeru absolutno javnih oseb ne sme kršiti oziroma se lahko vanjo posega le ob privolitvi absolutno javnih osebnosti, to je sfera intimnosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-24 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127829</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
