<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127822"><dc:title>Doživljanje mater in strategije spoprijemanja s stiskami ob uvajanju otroka v vrtec</dc:title><dc:creator>Rupert,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>uvajanje v vrtec</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>separacijska anskioznost</dc:subject><dc:description>Uvod: Novorojenček je nebogljeno bitje, ki že od rojstva hrepeni po stiku in odnosih. V prvem letu življenja govorimo o t. i. simbiotičnem odnosu, ki na prehodu na izven maternično življenje predstavlja nadomestek biološke vezi med otrokom in materjo. Z razpadom simbioze prične otrok stopati na pot samostojnosti ter individualizacije. Ena izmed pomembnejših prelomnic v tem času lahko predstavlja tudi uvajanje otroka v vrtec, ki zaradi potrebe po vsakodnevnem ločevanju predstavlja velik čustveni izziv tako materi kot otroku. Vključevanje otroka v jasli poteka v najobčutljivejšem obdobju otrokovega razvoja. Tudi prisotnost dojenja v času uvajanja v vrtec lahko vpliva na doživljanja mater v tem času, a odstavljanje od prsi ni pogoj za uspešno vključitev otroka v vrtec. Namen: V diplomskem delu želimo raziskati, kaj doživljajo matere med uvajanjem otroka v vrtec in kakšnih strategij spoprijemanja s stresom se ob tem poslužujejo matere, ki svojega otroka še dojijo v primerjavi s tistimi materami, ki so z dojenjem prenehale že prej. Metode dela: V prvem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature, ki smo jo pridobili s pomočjo iskanja v spletnih podatkovnih bazah: SpringerLink, Medline in PubMed, s pomočjo baze COBISS ter s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). V empiričnem delu diplomske naloge je bila uporabljena kvalitativna metoda dela. Podatke smo pridobili s pomočjo osmih polstrukturiranih intervjujev, v katerih so sodelovale štiri doječe in štiri nedoječe matere. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo razlike v doživljanju med materami, ki so svojega 11-mesečnega otroka ob vstopu v vrtec še dojile in materami, ki so z dojenjem prenehale že prej. V povprečju so doječe matere otroka uvajale nekoliko dlje časa, vse matere pa so med uvajanjem otroka v vrtec doživljale občutke tesnobe. Dojeni otroci so ločitev prenesli težje kot nedojeni. Materam je v največ primerih stisko olajšalo osredotočanje na druge obveznosti ter aktivno preživljanje popoldneva z otrokom.  Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je najpogostejši razlog za vključitev 11-mesečnega otroka v vrtec iztek porodniškega dopusta. Matere so svojega otroka pred odhodom v vrtec na to pripravile, predvsem s spremembo dnevne rutine. Da bi bilo uvajanje čim manj stresno pa je izrednega pomena tudi sodelovanje med starši ter strokovnim osebjem v vrtcu. Večjih sprememb se naj v tem času ne bi uvajalo, saj je vstop otroka v vrtec že sam po sebi stresen dogodek za starše in otroke.</dc:description><dc:publisher>[K. Rupert]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-24 07:45:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127822</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
