<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127817"><dc:title>Vpliv uhlevitve pujskov pred odstavitvijo na njihovo obnašanje</dc:title><dc:creator>Cvetič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan Šemrov,	Manja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škorjanc,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašičereja</dc:subject><dc:subject>pujski</dc:subject><dc:subject>dobro počutje živali</dc:subject><dc:subject>etologija</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako način uhlevitve pujskov in tekačev v obdobju laktacije in vzreje vpliva na izražanje igre, komfortnega obnašanja in pogostost grizenja uhljev ter repov. V preliminarno študijo je bilo vključenih pet svinj (dve svinji v skupini individualni boks, tri svinje v skupini skupinski boks) in 56 pujskov, ki smo jih razdelili v dve skupini ter jih spremljali v obdobju laktacije in vzreje. Skupina individualni boks je v obdobju laktacije omejevala gibanje pujskov samo na en boks, medtem ko so pujski iz skupine skupinski boks lahko prosto prehajali znotraj treh boksov. Ob odstavitvi smo oblikovali skupini po 20 tekačev iz vsakega tretmaja. Odbrali smo najtežje živali in jih poskusili čim bolj izenačiti po spolu. Tako v obdobju laktacije kot po odstavitvi so imeli pujski v vsakem boksu na voljo igračo, katere osrednji del je predstavljala krogla, iz katere je izhajalo osem enako dolgih vrvi. Obnašanje smo spremljali s pomočjo video nadzornega sistema. V obdobju laktacije so pujski iz skupine individualna uhlevitev izražali več individualne in skupinske igre s predmetom. V obdobju vzreje so tekači združeni iz skupine individualna uhlevitev izražali več skupinske igre s predmetom. V obdobju laktacije je bila skupinska igra dlje trajajoča pri skupini individualna uhlevitev, po odstavitvi pa pri tekačih iz skupine skupinski boks. V obeh obdobjih se je skupinska igra daljšala z večanjem števila prašičev udeleženih v igro in s starostjo živali. Ugotovili smo, da način uhlevitve ni vplival na telesno maso negativno in da ni statistično značilnih razlik v pogostosti grizenja uhljev in repov pri pujskih in tekačih glede na način uhlevitve.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-24 07:15:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
