Varovanje morske biotske raznovrstnosti na območju izven državne jurisdikcijeRoš, Ana (Avtor) Kovič Dine, Maša (Mentor) morska biotska raznovrstnostobmočja izven državne jurisdikcijeohranjanje in trajnostna rabaUNCLOStretji implementacijski sporazummorski genski viriVarovanje morskega okolja je pomemben del prava morja. Temelj zdravega morskega okolja predstavlja morska biotska raznovrstnost. V morskih območjih znotraj državne jurisdikcije države samostojno sprejemajo nacionalne programe, ki prispevajo k varstvu morske biotske raznovrstnosti. Dolžnost varstva in ohranjanja živih virov se razteza tudi na območja suverenih pravic obalne države, kjer morajo države sprejeti ustrezne ukrepe za ohranjanje morskega okolja. Problem predstavljajo območja izven državne jurisdikcije, ki jih takšni nacionalni programi in ukrepi neposredno ne dosežejo. Zato je v mednarodni skupnosti postala vse glasnejša potreba po sprejemu globalnega pravnega okvira, ki bo prispeval k varstvu morske biotske raznovrstnosti na območjih izven državne jurisdikcije. Preboj se je zgodil leta 2015, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela odločitev, da sprejme nov pravno zavezujoč dokument za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti na območjih izven državne jurisdikcije, ki naj bi dopolnil in poenotil trenutno pravno ureditev. Nov dokument bo predstavljal tretji implementacijski sporazum h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Čeprav končno besedilo novega implementacijskega sporazuma še ni sprejeto, je dogovorjeno, da bo (i) vzpostavil pravni red za dostop do morskih genskih virov in deljenje koristi, (ii) določil pravila za vzpostavitev orodij za upravljanje posameznih območij, vključno z morskimi zavarovanimi območji, (iii) okrepil pravila za presojo vplivov na okolje in (iv) okrepil zmogljivosti držav v razvoju in omogočil bolj transparenten prenos morske tehnologije.20212021-06-23 09:00:16Magistrsko delo/naloga127795sl