<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127712"><dc:title>Seksistični grafiti in njihova preoblikovanja</dc:title><dc:creator>Vičar,	Branka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>poststrukturalizem</dc:subject><dc:subject>razmerja moči</dc:subject><dc:subject>seksizem</dc:subject><dc:subject>feminizem</dc:subject><dc:subject>politični grafiti</dc:subject><dc:description>Prispevek preučuje seksizem, kakor ga odražajo ter obenem vzdržujejo in reproducirajo grafiti na ulicah in zidovih slovenskih mest. Pojmovni okvir, v katerega umestim seksistične grafite, je koncept govora, ki rani Judith Butler. Seksistični grafiti, ki jih v zadnjem desetletju spremljamo na zidovih slovenskih ulic, so označevalec dobe neoliberalnega kapitalizma, za katero je značilno, kot za vse različice kapitalizma, da sistematično utrjuje, krepi in poglablja patriarhat. Seksizem v grafitih je praviloma odkrit in neposreden, osebe zvečine seksualno objektivizira, neredko spodbuja k seksualnemu nasilju. Sočasno s pojavljanjem seksističnih grafitov, ki se vzpostavljajo kot učinek institucionalnega patriarhata na mikroravni, lahko spremljamo tudi širjenje feminističnih grafitov, ki predstavljajo odziv na seksizem v grafitih, kakor tudi na družbenopolitične strukture, ki ulični seksizem omogočajo. Besedna preigravanja, ki preoblikujejo seksistične grafite, razkrivajo, da je tudi govor, ki rani, ranljiv, tj. odprt za delegitimacijo in nevtralizacijo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-21 14:05:49</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>127712</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
