<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127700"><dc:title>Preverjanje normativnih podatkov za Test škatle in kock za otroke v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Zernec,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Groleger Sršen,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>razvoj roke</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje roke</dc:subject><dc:subject>ocenjevalni instrumenti</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Test škatle in kock je standardiziran test za ocenjevanje funkcijskih sposobnosti zgornjega uda. Izdelali sta ga delovni terapevtki za odrasle s cerebralno paralizo. Test sestavlja škatla s 150 lesenimi kockami (2,5 cm x 2,5 cm), ki je razdeljena na dve polovici. Preiskovanec poskuša v eni minuti prenesti čim več kock iz ene polovice škatle v drugo. Namen: Preveriti normativne podatke za Test škatle in kock pri zdravih otrocih v Sloveniji in jih primerjati z rezultati nizozemske študije. Metode dela: Kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Vzorec je vključeval trideset zdravih otrok, petnajst deklic in petnajst dečkov, starih od šest do sedem let. Od tega je devet otrok že dopolnilo sedem let (rojeni leta 2013), preostalih enaindvajset otrok je bilo starih šest let (rojeni leta 2014). Vsi otroci so imeli desno roko dominantno. Rezultati: Povprečno število prenesenih kock z desnico pri deklicah je bilo 38,9 kock, z levico pa 37,6 kock. Dečki so z desnico v povprečju prenesli 43 kock, z levico pa 42,4 kock. Povprečno število kock pri deklicah in dečkih za desno roko je bilo 40,9 kock, za levo roko pa 40 kock. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da je povprečno število prenesenih kock slovenskih otrok v starostni skupini od šest do sedem let nižje, kot je pri otrocih iste starosti v nizozemski raziskavi. Glede na to menimo, da bi morali za slovensko populacijo otrok izdelati lastne normative. Testiranje bi bilo potrebno ponoviti pri večjem vzorcu otrok ter v vseh starostnih skupinah.</dc:description><dc:publisher>[S. Zernec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-20 07:45:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127700</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
