Vpliv življenjskega sloga na primarno dismenorejoFinžgar, Monika (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Gošnak Dahmane, Raja (Komentor) Tul, Nataša (Recenzent) diplomska delazdravstvena negamenstrualna bolečinaživljenjski slogdismenorejadejavniki življenjskega slogaUvod: Dismenoreja je pogosta ginekološka diagnoza, s katero se sreča večina žensk v rodni dobi. O primarni dismenoreji govorimo, kadar ni očitne patologije v medenični votlini in se skoraj vedno prvič pojavi pred dvajsetim letom starosti. Dosedanje raziskave so pokazale povezavo med dejavniki, kot so dolžina menstrualne krvavitve, dolžina ciklusa, prehrana, športna dejavnost, spolnost in pojavnostjo bolečine ob menstruaciji. Namen: Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, ali imajo določeni dejavniki življenjskega sloga vpliv na stopnjo bolečine ob menstruaciji pri splošni populaciji žensk. Z rezultati smo ugotavljali povezavo med dejavniki življenjskega sloga in stopnjo bolečine med menstruacijo. Metode dela: V teoretičnem delu smo s pomočjo elektronskih baz NLM, CINAHL, Medline (PubMed) in Cobiss naredili pregled literature. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vključeval vprašanja o menstrualnem ciklusu, bolečini med menstruacijo, dojemanju menstruacije, lastnostih življenjskega sloga in dojemanju sebe. Anketni vprašalnik je bil narejen s pomočjo spletnega orodja EnKlikAnketa. Anketa je bila dejavna na spletu od maja do julija 2020. Podatke, ki smo jih pridobili, smo kvantitativno obdelali s programskim orodjem SPSS. Za predstavitev rezultatov vprašalnika smo uporabili statistično metodo opisne ali deskriptivne statistike, rezultate smo podali v obliki tabel. Upoštevali smo le veljavne odgovore na zastavljena vprašanja, neveljavne oziroma manjkajoče odgovore smo izločili iz statističnih analiz in obdelave podatkov. Rezultati: Raziskava je vključevala 774 žensk. Vprašalnike s praznim odgovorom pri določenem vprašanju smo izključili iz analize tega vprašanja. Teh vprašalnikov je bilo skupno osem. Statistično značilne razlike v povprečnih rangih bolečine ob menstruaciji nismo zaznali v povezavi s pogostostjo uživanja slanih prigrizkov (p = 0,12) in rafiniranega sladkorja (p = 0,876), pogostostjo in stopnjo telesne dejavnosti (p = 0,44), količino dnevno popite vode (p = 1,761) in s številom dnevnih obrokov (p = 0,626). Ugotovili smo, da so imele anketiranke, ki so že rodile, statistično značilno manjšo bolečino pri menstruaciji (MR = 270,36; VR = 67859,50) od tistih anketirank, ki še niso rodile (MR = 402,06; VR = 184545,50). V povprečnih rangih so imele najmanj boleče menstruacije anketiranke, ki doživljajo orgazme manj kot 1-krat/teden (MR = 346,93), najbolj boleče menstruacije pa tiste anketiranke, ki orgazme doživljajo vsak dan oziroma 4–6-krat/na teden (MR = 427,18) in tiste, ki še niso doživele orgazma (MR = 417,70). Tiste anketiranke, ki hodijo spat ob 1 h ali kasneje, so imele najvišji povprečni rang odgovora o bolečini (MR = 433,65), najnižji pa tiste, ki hodijo spat pred 22 h (MR = 346,30). Najvišjo stopnjo bolečine pri menstruaciji v povprečju občutijo anketiranke, ki imajo negativen odnos do menstruacije (MR = 557,54), najnižjega pa tiste z nevtralnim odnosom (MR = 268,82). Razprava in zaključek: Z rezultati smo potrdili statistično pomembne povezave med spanjem, spolnostjo, stresom, dojemanjem menstruacije in bolečino ob menstruaciji.[M. Finžgar]20212021-06-20 07:44:56Diplomsko delo/naloga127699sl