Klinični in biokemični dejavniki, ki vplivajo na pojavnost in rast tumorjev skorje in sredice nadledvičnicPodbregar, Ana (Avtor) Jensterle Sever, Mojca (Mentor) incidentalom nadledvičnicehormonsko neaktiven incidentalom nadledvičnicincidentalomi z avtonomnim izločanjem kortizolafeokormocitomparagangliomUvod. Incidentalomi nadledvičnic (AI) so tumorji, ki jih odkrijemo med diagnostiko ali zdravljenjem drugih kliničnih stanj, pri katerih ne sumimo na bolezen nadledvičnic. V prvem in drugem delu naloge se osredotočamo na tumorje skorje nadledvičnic – hormonsko neaktivne incidentalome nadledvičnic (NFAI) in incidentalome z avtonomnim izločanjem kortizola (MACE), v tretjem delu na tumorje sredice nadledvičnic – feokromocitome (FEO) in paragangliome (PGL) ter hormonsko aktivnost sredice nadledvičnic. Z raziskovalnim delom smo želeli osvetliti vpliv izbranih kliničnih značilnostih in dejavnikov, ki vplivajo na pojavnost, rast in hormonsko aktivnost teh tumorjev. Hipoteze. Raziskovalno delo sestavljajo trije medsebojno povezani deli. V prvem delu smo raziskali povezavo med pojavnostjo AI in indeksom telesne mase (ITM). V drugem delu smo preverili ali izhodiščni ITM vpliva na rast in pojav hormonske aktivnosti NFAI po dolgotrajnem sledenju. V tretjem delu smo primerjali pojavnost FEO in/ali PGL pri bolnikih s cianotično prirojeno srčno napako (PSN) s pojavnostjo pri bolnikih z acianotično PSN in preverjali ali je pojavnost PGL in/ali FEO povezana s kroničnim hipoksičnim stresom. Metode. V prvem delu smo izvedli retrospektivno analizo skupine preiskovancev, hospitaliziranih zaradi AI od januarja 2005 do januarja 2012. V drugi delu smo opravili 10-letno longitudinalno opazovalno raziskavo, v katero smo vključili 67 preiskovancev iz prvega dela. V tretjem delu smo v presečni raziskavi primerjali bolnike s cianotično in acianotično PSN. Rezultati. V prvem delu smo identificirali 290 preiskovancev z NFAI in 142 z MACE. Prevalenca AI, NFAI in MACE je bila pri preiskovancih z debelostjo in prekomerno težo v primerjavi z osebami z normalno telesno težo za 68–87 % večja v vseh starostnih skupinah. V drugem delu se je v 10.5 (9.1–11.9) letih spremljanja pri 15 (22.4 %) od 67 preiskovancev iz NFAI razvil MACE (p < 0.001). Incidenca napredovanja v hormonski aktivnosti je bila pri preiskovancih s prekomerno telesno težo in debelostjo znatno večja kot pri preiskovancih z izhodiščnim ITM < 25 kg/m2 (p = 0.016 v obeh skupinah z ITM > 25 kg/m2). Razvoj hormonske aktivnosti NFAI je bil pogostejši pri NFAI, ki imajo izhodiščne vrednosti kortizola po 1 miligramskem deksametazonskem testu (DMT) več kot 30 nmol/L. Rast NFAI smo beležili pri 38 (56.7 %) preiskovancih, klinično pomembno povečanje tumorja (? 10 mm) pri 6 preiskovancih (8.9 %). Pomembne korelacije med rastjo tumorja (NFAI) in izhodiščno velikostjo ali ITM nismo ugotavljali (p > 0,05). Statistično značilne povezave med inzulinsko rezistenco, izmerjeno z ocena homeostatske inzulinske rezistence HOMAIR, in velikostjo tumorja nismo ugotavljali (? = -0.079, p = 0.561). Statistično značilne povezave med obsegom pasu in velikostjo tumorja nismo ugotavljali (? = -0.052, p = 0.728). V tretjem delu smo pri bolnikih s cianotično PSN ugotavljali statistično značilno višje vrednosti normetanefrina v plazmi (p = 0.002) v primerjavi z bolniki z acianotično PSN. S korelacijsko analizo smo potrdili povezanost med vrednostjo normetanefrina v plazmi in proBNP (? = 0.449, p = 0.002) ter saturacijo (? = -0.444, p = 0.003). Zaključki. Dokazali smo pozitivno povezanost pojavnosti tumorjev nadledvičnic in višjega ITM, tako pri NFAI in MACE. Ugotovili smo, da ITM preiskovalncev ob prezentaciji NFAI ne vpliva na rast tumorja skorje nadledvičnic in da je višji ITM ob odkritju NFAI povezan z večjo verjetnostjo za razvoj avtonomne glukokortikoidne aktivnosti AI (MACE) v 10-letnem opazovalnem obdobju. Dodatno smo ugotovili, da je napredovanje v hormonski aktivnosti pogostejše pri izhodiščnih vrednostih kortizola po 1 miligramskem DMT > 30 nmol/L. Inzulinska rezistenca, izmerjena s HOMAIR in obseg pasu nista bili povezani z velikostjo tumorja. Aktivnost sredice nadledvičnice in/ali PGL pri bolnikih s cianotično PSN je bila značilno večja kot pri bolnikih z acianotično PSN. Statistično značilna je bila povezanost plazemskih vrednosti normetanefrina in saturacije ter proBNP.20212021-06-20 07:15:28Doktorsko delo/naloga127694sl