Preučevanje mehanizmov odpornosti celic kronične limfocitne levkemije na venetoklaksŠkrlj Miklavčič, Marja (Avtor) Mlinarič-Raščan, Irena (Mentor) Avsec, Damjan (Komentor) kronična limfocitna levkemija (KLL)venetoklaksodpornost na zdravljenjeimunoproteasomONX-0914Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejše hematološko maligno obolenje odraslih v zahodnem svetu. V zadnjem desetletju smo priča velikemu napredku na področju razvoja novih, tarčnih zdravil za zdravljenju KLL. Velik potencial kažejo predvsem antagonisti antiapoptotičnih proteinov, med katerimi je trenutno na voljo le venetoklaks. Je zdravilo zadnje izbire pri bolnikih z agresivno in neodzivno obliko KLL. Za te bolnike je zato pojav odpornosti na venetoklaks lahko zelo neugoden. V magistrski nalogi smo za namen preučevanja mehanizmov odpornosti celic KLL na venetoklaks iz imortaliziranih celic KLL (MEC-1) vzpostavili in vitro model na venetoklaks odpornih celic (MEC-1 VER) in z določitvijo EC50 venetoklaksa dokazali njihovo odpornost. Neodzivnost na zdravljenje je lahko odraz kompleksnih mehanizmov, zato smo preučevali razlike v odzivu dovzetnih in odpornih celic z različnimi pristopi. Z imunofenotipizacijo in pretočno citometrijo z zajemom slike smo pokazali znižano izražanje CD20 in ZAP-70 ter povečano izražanje CD49d in Ki-67 pri celicah MEC-1 VER. Znižano izražanje CD20 smo povezali z manjšo učinkovitostjo protitelesa proti CD20 obinutuzumaba, ki se pogosto uporablja v kombinaciji z venetoklaksom. Spremembe v izražanju ZAP-70, CD49d in Ki-67 so nakazale na vpletenost tumorskega mikrookolja v odpornost celic KLL na venetoklaks. V nadaljevanju smo z metodo prenosa western preučili udeleženost preživetvenih signalnih poti in izražanje antiapoptotičnih proteinov pri pojavu odpornosti na venetoklaks. Signifikanten doprinos k odpornosti na venetoklaks smo potrdili samo za signalno pot p38 MAPK, ki ponovno nakazuje na udeleženost tumorskega mikrookolja. Poleg preučevanja mehanizmov, udeleženih pri odpornosti na venetoklaks, smo se osredotočili tudi na raziskovanje možnosti premostitve odpornosti. Na podlagi preteklih raziskav smo se usmerili na zaviranje imunoproteasoma, ki je povečano aktiven pri celicah KLL. Selektivni zaviralec ONX-0914 je deloval koncentracijsko odvisno citotoksično na celice MEC-1 preko proženja apoptoze po intrinzični poti in izkazal močno sinergistično delovanje z venetoklaksom. Odkrili smo, da pojav odpornosti na venetoklaks ne vpliva na delovanje ONX-0914, temveč ONX-0914 v celoti premosti odpornost celic na venetoklaks. To nakazuje na obetavno novo strategijo za premagovanje odpornosti pri KLL.20212021-06-19 08:45:16Magistrsko delo/naloga127688sl