<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127648"><dc:title>Stanje in težnje v razvoju urbanega čebelarstva v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Oblak,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rebernik,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>ekologija mest</dc:subject><dc:subject>urbano čebelarstvo</dc:subject><dc:subject>turistična geografija</dc:subject><dc:subject>urbana geografija</dc:subject><dc:description>Urbano čebelarstvo je v zadnjih desetletjih vedno bolj popularno, še posebej v obliki čebelarjenja na strehah in balkonih hiš ter na območju mestnih zelenih površin. Razvija se tudi v slovenskih mestnih občinah, pri čemer je največje število čebelnjakov leta 2019 imela Mestna občina Ljubljana. V Mestni občini Ljubljana deluje edino urbano čebelarsko društvo Urbani čebelar, ki spodbuja ozaveščanje mestnih prebivalcev o pomenu čebelarstva v mestu in sodeluje pri Čebelji poti, ki predstavlja element čebelarskega turizma ali apiturizma v občini. V magistrskem delu so s pomočjo slovenske in tuje literature, analize podatkov iz Centralnega registra čebelnjakov in intervjujev z urbanimi čebelarji opisane značilnosti urbanega čebelarstva v Ljubljani in drugih slovenskih mestnih občinah. Predstavljen je tudi apiturizem, turistična panoga, ki privablja nove domače in tuje turiste na obisk in ogled slovenskih čebelnjakov po vsej Sloveniji že vse od leta 2003.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-18 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127648</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
