<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127645"><dc:title>Analiza staranja termočlena v trajnostni progi</dc:title><dc:creator>Bojanec,	Robi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>termočlen</dc:subject><dc:subject>termočlen tipa K</dc:subject><dc:subject>elektromotorni pogon</dc:subject><dc:subject>kalibracijska kopel</dc:subject><dc:subject>trajnostna proga</dc:subject><dc:subject>ciklanje</dc:subject><dc:description>Termočlen je namenjen za merjenje temperature, ki se giblje od –40 °C do 1600 °C. Termočlen je zgrajen iz dveh prevodniških žic. Na enem koncu je konektor, na drugem pa sta žici sklenjeni. Prav na sklenjenem delu, tam, kjer je zvar, je temperaturni senzor. Ta senzor deluje tako, da je pritrjen na merilno površino, med konci njegovih žic pa zaradi termo napetosti nastane električna napetost, ki se lahko pretvori v temperaturo. 
Prvo poglavje diplome je namenjeno predstavitvi termočlena tipa K, kako se je termočlen sploh razvil oziroma kako so prišli do same sestave temperaturnega senzorja. Različni materiali prevodniških žic omogočajo različno merilno območje. Nekatere prevodniške žice so zaradi materiala omejene na visoke, nekatere pa na malo nižje temperature. Imamo različne tipe termočlenov, ki jih delimo glede na material prevodniških žic.
V drugem poglavju bom predstavil celotno merilno opremo, ki sem jo potreboval za raziskovalno nalogo. Elektromotorni pogon, ki ga razvijajo v podjetju Danfoss Trata, je imel posredno nalogo pri opravljanju meritev, saj sem nanj pritrjeval termočlene tipa K. V podjetju imajo razvojni laboratorij, kjer opravljajo trajnostne teste elektromotornih pogonov. Za trajnostne teste uporabljajo trajnostno progo, kjer se izvajajo cikli pogona za merjenje temperature med obratovalnim stanjem oziroma ciklanjem s termočleni tipa K. Po končanem ciklanju je potrebno termočlen kalibrirati, kar sem izvedel s kalibracijsko kopeljo z mineralnim oljem. Kalibriranje je potekalo tako, da sem v kopeli nastavil temperaturo, ki je bila skozi celotno kalibracijo konstantna. Vanjo sem potopil aluminijaste cevke, v katerih so bili postavljeni kalibrirani termočleni. Podatke sem zajemal ročno z napravo Fluke 744 Documenting Process Calibrator.
Tretje poglavje zajema celotno merjenje in kalibriranje termočlenov tipa K. Za raziskavo sem izbral 6 termočlenov, ki so bili pritrjeni na različne dele površine elektromotornega pogona. Po določenih ciklih sem termočlene odstranil z elektromotornega pogona in jih kalibriral. 
Zanimalo me je, za koliko meritev bi lahko uporabil en termočlen tipa K, ki bi bil pritrjen na elektromotorni pogon in ostal v obratovalnem stanju nekaj dni, pri čemer bi bila merilna napaka še sprejemljiva. Trajnostna proga je obratovala na polni moči, da so bili termočleni čim bolj toplotno obremenjeni in da so delovali pri čim višji temperaturi. Nato sem termočlen odstranil z elektromotornega pogona, ga kalibriral v kopeli z mineralnim oljem, ga spet pritrdil nazaj na elektromotorni pogon in znova zagnal trajnostni test. 
Kot rezultat končanih meritev bi navedel, da so termočleni prava izbira za večkratno merjenje. Upoštevati je potrebno tudi večkratno pritrjevanje in odstranjevanje termočlena na površino, saj se lahko med čiščenjem termočlena konica, kjer je temperaturni senzor, tudi poškoduje, ker pride do razklenitve žic. Zato bi grobo čiščenje odsvetoval. Termočleni tipa K so se zelo dobro odzvali na merjenje temperature na elektromotornem pogonu v trajnostni progi. Dobro se obnesejo tudi na različnih površinah, so točni in odzivni, kar je zelo pomembno za raziskovanje ali razvoj produkta.</dc:description><dc:publisher>[R. Bojanec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-18 07:10:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
