<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127592"><dc:title>Finančna zavarovanja po ZFZ in sodna praksa</dc:title><dc:creator>Azarov,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančna zavarovanja</dc:subject><dc:subject>Zakon o finančnih zavarovanjih</dc:subject><dc:subject>subjekti pogodbe</dc:subject><dc:subject>izvensodna izvršitev</dc:subject><dc:subject>SAVA d.d.</dc:subject><dc:subject>DUTB d.d.</dc:subject><dc:subject>Sava Turizem d.d.</dc:subject><dc:subject>DUP1 d.d.</dc:subject><dc:description>Glavni cilj pri sprejemanju Direktive o finančnih zavarovanjih (Direktiva 2002/47/ES) je bilo izboljšati stanje na področju skupnega finančnega trga s poenostavitvijo postopkov pri sklepanju dogovorov o finančnih zavarovanjih ter omejitvijo formalnosti pri ustanavljanju in izvrševanju. Predvsem pa je bila prisotna želja po poenotenju pravil na evropski ravni. Direktiva je bila v naš pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih, ki je kot specialen predpis že poznane institute predvsem stvarnega, obligacijskega in insolvenčnega prava prilagodil posebnim zahtevam finančnih zavarovanj. Enostavnejši postopki in pravila, ki upniku dajejo možnost izvensodne izvršitve zavarovanja, pa pridejo v poštev le, ko pogodbo o zavarovanju terjatve s finančnim instrumentom, gotovino ali bančnim posojilom sklepajo profesionalni subjekti iz ozkega seznama oseb, določenega v ZFZ. 
Namen diplomske naloge je predstaviti posebnosti, ki jih v naš pravni red prinaša ZFZ (možnosti posebnih dogovorov o uporabi predmeta zavarovanja, možnost prilastitve predmeta, odprava obličnosti,…), kako je do teh novosti sploh prišlo, ter na konkretnem primeru iz sodne prakse predstaviti težave, ki so se pri uporabi teh novih pravil izkazale za oviro do uspešnega izvrševanja upnikove terjatve. Gre namreč za področje transakcij med profesionalnimi udeleženci finančnih trgov, v katerem je nujno potrebno dopolniti zakonske določbe s sodno prakso za boljše razumevanje v prihodnosti. Predstavljen je primer SAVA d.d. proti DUTB d.d., kjer se je zapletlo ravno v postopku uveljavljanja terjatve. SAVA je namreč v zavarovanje posojila pri banki NLB zastavila 99,05 % delež svojega podjetja Sava Turizem. To terjatev je kasneje kot pravni naslednik prevzela DUTB, ki je po neuspešnem čakanju na poplačilo izvršila zavarovanje in prevzela zastavljene delnice. SAVA je vložila tožbo in z začasno odredbo dosegla vrnitev v stanje pred zasegom. Na koncu se je zadeva končala s sodno poravnavo, tako da končne sodbe in s tem obširne argumentacije odločitve sodišča ni. Vsekakor pa gre za pomemben primer in prvi večji spor pred sodiščem v slovenskem pravnem prostoru, ko govorimo o finančnih zavarovanjih. Pokaže nam dileme, ki se v praksi lahko pojavijo, ter navezavo na vprašanja zlorabe izvršbe ter vpliva insolvenčnih postopkov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-16 09:00:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127592</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
