<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127577"><dc:title>Testi gibalnih sposobnosti za vrnitev v šport po kirurškem zdravljenju sprednje nestabilnosti ramenskega sklepa</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stražar,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ramenski sklep</dc:subject><dc:subject>sprednja nestabilnost ramenskega sklepa</dc:subject><dc:subject>kirurško zdravljenje</dc:subject><dc:subject>kriteriji za vrnitev v šport</dc:subject><dc:subject>gibalni testi</dc:subject><dc:description>Sprednji izpah ramenskega sklepa je pogosta poškodba, še posebej pri mlajših moških, ki se ukvarjajo s tekmovalnimi kontaktnimi športi in športi, ki zahtevajo obremenitve roke nad glavo. Najpogostejši zaplet je ponovitev poškodbe in nestabilnost ramenskega sklepa, zato se v večini priporoča kirurško zdravljenje. Rehabilitacija po kirurškem zdravljenju traja od 4 do 6 mesecev, lahko tudi do 9 mesecev, odvisno od poteka rehabilitacije, operativnega posega, pridruženih drugih poškodb, vključenosti v kontaktne športne, idr. Kriteriji za vrnitev v šport niso povsem jasno definirani. 

Glavni namen magistrske naloge je bil predstaviti različne gibalne teste za vrnitev v šport po kirurškem zdravljenju sprednje nestabilnosti zaradi ponavljajočega se izpaha ramenskega sklepa. Želeli smo raziskati, kateri so tisti cilji, ki jih mora športnik med rehabilitacijo doseči, da se lahko po takšnem posegu varno in uspešno vrne v tekmovalni šport. Delo je monografskega tipa, za katerega je bila uporabljena deskriptivna metoda. Za raziskovanje problema smo uporabili domačo in tujo znanstveno ter strokovno literaturo. 

Ugotovili smo, da je uporaba gibalnih testov za oceno stanja zgornjega uda kot presejalnega orodja za preprečevanje poškodb ali varno vrnitev v šport po poškodbi precej redka. Kljub temu so bili razviti številni testi, specifični za ramenski sklep, ki so poleg ostalih kriterijev pomembni pokazatelji posameznikove sposobnosti, da se giba učinkovito in samozavestno. Najpogosteje uporabljen je test stabilnosti zgornje ekstremitete v zaprti kinematični verigi, sledita mu Y-test stabilnosti ter met težke žoge. 

Prva dva testa nam pomagata pri ugotavljanju pomanjkljivosti v zaprti kinematični verigi, pri prvem testiramo predvsem eksplozivno moč, medtem ko pri Y-testu stabilnost in mobilnost lopatice ter prsne hrbtenice. Pri metu težke žoge gre za preverjanje eksplozivne moči zgornjega uda v odprti kinematični verigi. Testiranje s pomočjo gibalnih testov za oceno stanja zgornjega uda je vsekakor smiselno, kar dokazuje uporaba testov za spodnji ud, vendar pa smo s pregledom literature ugotovili, da so potrebne dodatne študije, ki nam bodo zagotovile normativne vrednosti posameznih testov za zgornji ud glede na različne posameznike (športniki, rekreativci, zdravi, poškodovani), športne panoge, spol in starost.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-16 07:15:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127577</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
