<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127540"><dc:title>Seznanjenost porodnic s stanjem in posledicami razmika preme trebušne mišice ter ukrepi za njegovo preprečevanje</dc:title><dc:creator>Pungartnik,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuštaršič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>razmik preme trebušne mišice</dc:subject><dc:subject>poporodne težave</dc:subject><dc:subject>vadba po porodu</dc:subject><dc:description>Namen naše naloge je bil ugotoviti, kakšna je seznanjenost porodnic s stanjem razmika preme trebušne mišice, seznanjenost o ukrepih za zmanjšanje tega ter kakšen je vpliv vrste vadbe na razmik preme trebušne mišice in ostale poporodne težave. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika 1ka, ki je zajemal 21 vprašanj. 

Pridobljene podatke smo zbrali in uredili v programu Microsoft Excel 2013 ter jih analizirali v statističnem programu IBM SPSS 21 IBM. Za analizo anketnega vprašalnika smo uporabili opisno statistiko. Prikazali smo frekvence in pripadajoče odstotke odgovorov, povprečne vrednosti, standardne odklone, minimum in maksimum odgovorov. Rezultate smo podali v obliki tabel. Za preverjanje statistično značilnih razlik v porazdelitvah odgovorov smo uporabili Hi-kvadrat test. Za iskanje statistično značilnih razlik v povprečjih dveh neodvisnih skupin smo uporabili t-test za dva neodvisna vzorca. Homogenost varianc smo preverjali s pomočjo Levenovega testa. Za iskanje moči povezanosti med dvema številskima spremenljivkama smo uporabili neparametrični Spearmanov korelacijski test. Vsa testiranja smo opravili pri stopnji tveganja 5 %. 

Naše ugotovitve kažejo, da je več kot tretjina (42,3 %) porodnic seznanjena s stanjem razmika preme trebušne mišice po porodu s strani strokovno usposobljenega delavca. Približno tretjini (30,9 %) porodnic je razmik izmeril fizioterapevt po porodu v porodnišnici, najpogosteje v porodnišnici Šempeter pri Novi Gorici (84,6 %), na Jesenicah (68,4 %) in v Ljubljani (66,4 %). V porodnišnici Ptuj, Slovenj Gradec in Celje razmika preme trebušne mišice niso izmerili niti eni porodnici. Znanje o pravilnosti vadbe med nosečnostjo in po porodu je bilo v povprečju dobro (10,5 od 15 točk). Nekaj manj kot četrtina (21,5 %) vseh anketirank, ki so bile telesno aktivne po porodu, se je udeleževala vodenih vadb za nosečnice, v živo pa le 3,5 % anketirank. Deleži udeležbe so bili precej višji med nosečnostjo, ko še ni bilo prisotnih posledic pandemije Covid-19 (približno tretjina vseh anketirank je bila aktivna med nosečnostjo). Več kot tri četrtine anketirank, ki imajo prisoten čezmeren razmik preme trebušne mišice, ima tudi katero od posledic čezmernega razmika. Najpogosteje porodnice s prisotnim čezmernim razmikom preme trebušne mišice navajajo bolečine v križu (67,0 %), slabšo telesno držo (54,0 %) ter urinsko inkontinenco (36,0 %). Pri anketirankah, ki izvajajo vodeno vadbo po porodu, vadba bolje vpliva na bolečine v križu, kot pri anketirankah, ki vodene vadbe ne izvajajo (a izvajajo kakšno drugo telesno aktivnost, npr. hojo, tek, kolesarjenje itd.).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-14 08:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127540</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
