Pohodništvo in počutje Slovencev v prvem valu epidemije COVID-19Želimorski, Luka (Avtor) Debevec, Tadej (Mentor) Kajtna, Tanja (Komentor) pohodništvopandemija COVID-19strahanksioznostPohodništvo je v Sloveniji ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih dejavnosti. Zanjo imamo namreč idealne pogoje in potrebujemo zelo malo opreme. S to dejavnostjo se lahko ukvarjajo prav vsi, saj ne zahteva nobenih posebnih gibalnih znanj in jo lahko ustrezno prilagodimo glede na izkušnje in sposobnosti posameznikov. V Sloveniji in tudi drugod po svetu je malo raziskav, ki preučujejo pohodniško dejavnost, še manj pa takšnih, ki preučujejo, kaj se je s to dejavnostjo dogajalo v prvem valu pandemije COVID-19. Naš cilj je bil raziskati, kako je pandemija in vse, kar je z njo povezano (omejitve, državni ukrepi itd.), vplivala na pohodniško dejavnost Slovencev. Glede na to da se v težkih obdobjih tudi močno povečajo občutki anksioznosti in strahu, nas je zanimalo tudi, kako se je populacija spopadala s tem. Vse podatke smo zbirali za obdobje prvega vala COVID-19 (marec–maj 2020) in za enako obdobje leta 2019. Tako smo lahko primerjali vse zbrane podatke o pohodništvu v času pandemije in v času pred COVID-19. V anketo smo vključili 178 posameznikov, starejših od 15 let. Anketa je bila izvedena preko spletne platforme 1KA, do katere so lahko dostopali vsi, ki so imeli povezavo. Vprašanja so se nanašala na njihovo pohodniško dejavnost pred in med pandemijo, kolikokrat na teden so se z dejavnostjo ukvarjali, kako dolgo so trajali pohodi in na katero višino so se povzpeli. Zanimalo nas je tudi, kako so se spopadali z anksioznostjo in strahom med pandemijo. Dobljeni rezultati so pokazali, da se je pohodniška dejavnost povečala zgolj pri dijakih, ostali skupini nista kazali statistično značilnih razlik. Odstotek preizkušancev, ki so odgovorili, da se ukvarjajo s pohodništvom trikrat ali večkrat na teden, se je med pandemijo povečal za 12 odstotkov. Prav tako so vsi preizkušanci poročali o večji prisotnosti anksioznosti in strahu v obdobju od marca do maja leta 2020, ni pa prihajalo do statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. To delo je eno izmed redkih, ki preverja pohodniško dejavnost Slovencev v času prvega vala COVID-19. Prikazuje pohodniške navade Slovencev, kako so se te spremenile v času pandemije in kako se je slovenska populacija mentalno odzvala na pritiske pandemije.20212021-06-14 07:15:02Magistrsko delo/naloga127536sl