<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127527"><dc:title>Uporabnost bližnje infrardeče spektroskopije za oceno stanja ploda med porodom</dc:title><dc:creator>Ražem,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lučovnik,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadzor ploda med porodom</dc:subject><dc:subject>neinvazivna bližnja infrardeča spektroskopija</dc:subject><dc:subject>kardiotokografija</dc:subject><dc:subject>oksigenacija posteljice</dc:subject><dc:subject>cerebralna oksigenacija ploda</dc:subject><dc:subject>hipoksija ploda</dc:subject><dc:subject>acidoza novorojenca</dc:subject><dc:description>Uvod: Kardiotokografija (CTG) predstavlja zlati standard za nadzor ploda med porodom, čeprav ima dokazano nizko specifičnost za odkrivanje acidoze ploda. Neinvazivna bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) za nadzor oksigenacije posteljice in plodove cerebralne oksigenacije med porodom do sedaj še ni bila raziskana. Namen naše raziskave je bil ugotoviti ali spremembe v NIRS posteljice in plodove glavice med porodom lahko prepoznajo hipoksijo in razvijajočo se acidozo.
Metode: Vključili smo 43 zdravih žensk v aktivni fazi poroda ob roku, pri katerih smo snemali CTG ter izvajali neinvazivne meritve NIRS posteljice in plodove glavice. Parametre CTG in NIRS smo primerjali s preučevanimi izidi: pH in presežkom baz v popkovni arteriji, načinom poroda, oceno po Apgarjevi, sprejemom novorojenca na oddelek za intenzivno nego in terapijo. Diagnostično zanesljivost parametrov CTG in NIRS pri napovedovanju neonatalne acidoze smo ocenili s površino pod krivuljo ROC (receiver-operating-characteristics) ter računalniško-podprto statistično klasifikacijo. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ocenili povezavo med spremembami CTG in NIRS.
Rezultati: Deset (23 %) novorojencev se je rodilo s pH popkovne arterije ? 7,20. V primerjavi s skupino novorojencev s pH popkovne arterije &gt; 7,20 je bila acidoza ploda povezana s številčnejšimi skupnimi deceleracijami na CTG (25 (variacijski razmik 3–91) vs. 10 (variacijski razmik 0–60); p = 0,02), daljšim trajanjem deceleracij (71 sekund (variacijski razmik 56–82) vs. 57 sekund (0–265); p = 0,05) in številčnejšimi podaljšanimi deceleracijami (3 (variacijski razmik 0–5) vs. 1 (variacijski razmik 0–5); p = 0,02). Pri meritvah NIRS so bile z acidozo ploda povezane številčnejše epizode dvigov oksigenacije posteljice (5 (variacijski razmik 0–21) vs. 2 (variacijski razmik 0–14);  p = 0,03) ter številčnejše epizode deoksigenacije posteljice (9 (variacijski razmik 2–37) vs. 2 (variacijski razmik 0–65); p = 0,001). Deoksigenacije posteljice so bile številčnejše pri operativno dokončanih porodih v primerjavi z vaginalnim porodom (9 (variacijski razmik 2–37) vs. (4 (variacijski razmik 0–65); p = 0,04). Pri meritvi cerebralne oksigenacije ploda so bile pri skupini novorojencev s presežkom baz ? -12,0 mmol/l številčnejše deoksigenacije v primerjavi s skupino z višjim presežkom baz (2 (variacijski razmik 1–8) vs. (0 (variacijski razmik 0–6); p = 0,05). Pri skupini novorojencev z oceno po Apgarjevi ? 7 v prvi minuti po porodu so bile v primerjavi z novorojenci z višjo oceno številčnejše deoksigenacije posteljice (23 (variacijski razmik 9–37) vs. (4 (variacijski razmik 0–65); p = 0,05). Pri prvi skupini novorojencev so bile številčnejše tudi cerebralne deoksigenacije ploda (5 (variacijski razmik 2–8) vs. (0 (variacijski razmik 0–6); p = 0,04). Obstaja pozitivna korelacija med skupnim številom deceleracij na CTG in skupnim številom deoksigenacij posteljice (? = 0,41, p = 0,06)  ter skupnim številom dvigov oksigenacije posteljice (? = 0,43, p &lt; 0,01). Površina pod ROC krivuljo za napovedovanje neonatalne acidoze je bila za število deoksigenacij posteljice 0,85 (95 % interval zaupanja (IZ) 0,70–0,99), za število deceleracij na CTG pa 0,75 (95 % IZ 0,57–0,94).  Število deoksigenacij posteljice je kot najboljši regresor za napovedovanje neonatalne acidoze prepoznala tudi računalniško-podprta klasifikacija s 25-odstotno lažno pozitivno in 93-odstotno resnično pozitivno vrednostjo na učni množici ter 100-odstotno natančnostjo ob uporabi na testni množici.
Zaključek: Naši rezultati kažejo, da bi lahko bile lahko neinvazivne NIRS meritve posteljice koristna dopolnilna metoda spremljanja stanja ploda med porodom, ki bi omogočala natančnejšo prepoznavo obporodne hipoksije.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-12 07:15:36</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127527</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
