<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127502"><dc:title>Zanesljivost modificirane Ashworthove lestvice in povezanost ocen mišičnega tonusa z obsegom gibljivosti sklepov ter jakostjo mišic skočnega sklepa</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goljar Kregar,	Nika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>modificirana Ashworthva lestvica</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>goniometrija</dc:subject><dc:subject>dinamometrija</dc:subject><dc:description>Uvod: V klinični praksi se za oceno zvišanega mišičnega tonusa najpogosteje uporablja modificirana Ashworthova lestvica (angl. modified Ashworth scale – MAS). Rezultati zanesljivosti MAS, ugotovljeni v predhodnih raziskavah, so neskladni, za kar je lahko vzrok tudi pomanjkanje standardiziranega postopka testiranja. Za spremljanje zvišanega mišičnega tonusa je v uporabi tudi merjenje pasivnega obsega gibljivosti. Namen: Preveriti zanesljivost posameznega preiskovalca in med preiskovalci pri ocenjevanju z MAS. Ugotoviti povezanost ocen MAS z obsegom pasivne gibljivosti sklepov ter jakostjo plantarnih in dorzalnih fleksorjev skočnega sklepa. Metode: V raziskavi je sodelovalo 30 pacientov po možganski kapi. Zanesljivost med preiskovalci smo preverjali s tremi preiskovalci. Po postopku, sestavljenem na podlagi pregleda raziskav o zanesljivosti, smo ocenili šest mišičnih skupin na zgornjem in šest mišičnih skupin na spodnjem udu. Obseg gibljivosti smo izmerili z univerzalnim goniometrom v ležečem položaju, dorzalno fleksijo skočnega sklepa tudi s tekočinskim gravitacijskim goniometrom v stoječem položaju. Meritvi mišične sile plantarnih in dorzalnih fleksorjev smo izvedli z ročnim dinamometrom. Za oceno zanesljivosti smo izračunali intraklasni korelacijski koeficient (angl. intraclass correlation coeficient – ICC). Za oceno povezanosti ocen MAS s pasivno gibljivostjo ter jakostjo plantarnih in dorzalnih fleksorjev smo izračunali Spearmanov koeficient korelacije (?). Rezultati: Ugotovili smo zmerno do odlično zanesljivost posameznega preiskovalca (ICC = 0,60–0,99) pri ocenjevanju z MAS. Zanesljivost med preiskovalci je bila nizka do visoka (ICC = 0,32–0,86) pri ocenjevanju mišic zgornjega uda ter nizka do zmerna (ICC = 0,41–0,65) pri ocenjevanju mišic spodnjega uda. Ocene MAS posameznih mišic so bile nizko do visoko negativno povezane z obsegom gibljivosti (? = –0,72– –0,36). Ocene plantarnih fleksorjev (m. triceps surae) in m. soleus z MAS so bile nizko negativno povezane z jakostjo m. triceps surae (? = –0,43– –0,42) in dorzalnih fleksorjev skočnega sklepa (? = –0,5– –0,45). Zaključek: Stopnja zanesljivosti lestvice se razlikuje glede na ocenjevano mišico. Zaradi višje stopnje zanesljivosti posameznega preiskovalca v primerjavi z zanesljivostjo med preiskovalci priporočamo, da ocenjevanje na začetku in koncu obravnave izvede isti terapevt. Rezultati potrjujejo ugotovitve nekaterih predhodnih raziskav, da je zvišan mišični tonus povezan z manjšim obsegom gibljivosti v sklepu in da so mišice z zvišanim mišičnim tonusom šibkejše.</dc:description><dc:publisher>[T. Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-11 07:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127502</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
