<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127498"><dc:title>Povezanost trpinčenja zaposlenih v državni upravi z asertivno komunikacijo</dc:title><dc:creator>Žvab,	Danijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trpinčenje</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>državna uprava</dc:subject><dc:subject>asertivnost</dc:subject><dc:subject>asertivna komunikacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo proučuje povezanost trpinčenja zaposlenih v delovnem okolju državne uprave v povezavi z asertivno komunikacijo. Za raziskovanje tovrstne tematike smo se odločili, ker je trpinčenje zaposlenih prisotna problematika, ki najbolj prizadene žrtve trpinčenja. Naša raziskava je pokazala, da je v zadnjih šestih mesecih trpinčenje doživela petina sodelujočih v raziskavi (21,70 %), zaradi česar so občutili precejšnja duševna bremena, medtem ko trpinčenju ni bilo izpostavljenih 78,30 % anketirancev. Med pojavnimi oblikami trpinčenja izstopata ponižujoče vedenje, ki ga je v zadnjem mesecu občutilo 19,4 % anketirancev, in verbalno nasilje, ki ga je doživelo 12,1 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je 14,7 % anketirancev v državni upravi doživelo ustrahovanje.
Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da vsak zaposleni lahko prispeva k vzpostavitvi zdravih medsebojnih odnosov v delovnem okolju in ustavitvi pojava trpinčenja z načinom komunikacije, saj med trpinčenjem zaposlenih in asertivno komunikacijo v državni upravi obstaja povezanost. Za zaposlene, ki niso bili trpinčeni, je namreč značilna povezanost z višjo stopnjo asertivne komunikacije, medtem ko je za zaposlene, ki so bili trpinčeni, značilna povezanost z nižjo stopnjo asertivne komunikacije. Zaposleni v državni upravi so v svojem komuniciranju večinoma asertivni, vendar bi potrebovali še več vaje.
Prispevek magistrskega dela je pomemben za vse zaposlene, organizacije, stroko in znanost, saj predstavlja pomembne ugotovitve in mednarodno primerljivost ter podaja predloge k preprečevanju pojava trpinčenja zaposlenih v državni upravi in tako k zmanjšanju negativnih posledic, ki jih prinaša.</dc:description><dc:publisher>[D. Žvab]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-10 10:48:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127498</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
