Uporaba tehnik gledališke improvizacije pri študiju socialnega dela in sorodnih poklicevAhac, Živa (Avtor) Šugman Bohinc, Lea (Mentor) gledališka improvizacijaštudij socialnega delatukaj in zdajnepredvidljivostV magistrskem delu opisujem, kako so študentke socialnega dela in sorodnih poklicev doživele improvizacijske delavnice in katere elemente te izkušnje vidijo kot uporabne za svoj osebni in poklicni razvoj. V prvem delu naloge povzamem nekaj teoretičnih izhodišč na temo improvizacijskega gledališča, predstavim aktualne aplikativne rabe improvizacije ter orišem povezave med improm in socialnim delom. V drugem, empiričnem delu naloge pišem o svojem raziskovalnem projektu. Izvedla sem kvalitativno raziskavo s sedmimi študentkami, ki so se udeležile delavnic improvizacijskega gledališča, ki sem jih vodila in organizirala sama. Rezultati raziskave so pokazali, da so udeleženke delavnice doživele izrazito pozitivno. Govorile so o sproščenosti, zaupanju, medsebojni pomoči in podpori. Razvile so različne spretnosti, kot so koncentracija, aktivno poslušanje, prisotnost v trenutku, sposobnost za delo tukaj in zdaj ter sposobnost soočanja z nepredvidljivostjo. Opažajo tudi, da so izboljšale svoje komunikacijske spretnosti. V skupini sta se hitro razvila prijetna klima in skupinski um. Udeleženke menijo, da ima pri tem ključno vlogo vodja. Prišle so tudi do različnih spoznanj, glede katerih so najbolj izstopali nov odnos do sprejemanja napak in pozitivna spoznanja o sebi. Poročajo, da so sedaj bolj samozavestne in da se izzivov lotevajo z več samozaupanja. Uporabnost impro tehnik vidijo v vsakdanjem življenju in pri izobraževanju za svoj bodoči poklic. Menijo, da bi bila udeležba na impro delavnicah lahko dragocena izkušnja za vse, ki se izobražujejo za poklice pomoči, in tudi profesorice in asistentke na fakultetah.[Ž. Ahac]20212021-06-09 09:00:34Magistrsko delo/naloga127470sl