<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127455"><dc:title>Uporaba sprostitvenih tehnik za obvladovanje stresa, simptomov depresivnosti in tesnobnosti</dc:title><dc:creator>Kropivnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pate,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z življenjem</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>sprostitvene tehnike.</dc:subject><dc:description>Odraslost je obdobje, ko posameznik konča s šolanjem, prične z iskanjem službe, se zaposli, prične skrbeti zase, skratka, se odseli od doma. Takrat prične opravljati različne pomembne družbene vloge. V tem obdobju so še posebej na udaru ženske, ki poleg skrbi zase, opravljanja gospodinjskih del in službe, skrbijo še za druge in se soočajo s številnimi težavami in stresnimi situacijami. Ženske namreč dvakrat pogosteje kot moški zbolevajo za depresijo, kar povezujejo s hormonskim ravnovesjem, bolj stresnim načinom življenja, soočenje z nasiljem in zlorabam ter nenehnim razmišljanjem. 
Živimo v času, kjer je doživljanje stresa nekaj čisto normalnega. Vsi ga kdaj občutimo. Je pa res, da posamezne stresorje dojemamo drugače. Nekomu nekaj povzroči stres, drugemu drugo. Problem nastane, ko je tega stresa preveč. Pretirano doživljanje negativnega stresa lahko vodi v doživljanje simptomov tesnobnosti in depresivnosti ali celo do različnih motenj in bolezni. Ljudje se zaradi pretiranega doživljanja stresa najpogosteje srečajo s tesnobo in depresijo. Pri tesnobi gre za nekajminutne neprijetne čustvene in vedenjske simptome, ki lahko sprožijo tudi napad panike, medtem ko gre pri depresiji za simptome, ki vztrajajo dlje časa ter je glavni simptom doživljanje neskončne žalosti. Stres, simptome tesnobnosti in depresivnosti lahko obvladujemo z različnimi strategijami. V našem delu se posvečamo sprostitvenim tehnikam. Sprostitvene tehnike izzovejo sprostitev, ki bistveno zniža učinke stresa na telo in um. Med drugim vadba le-teh upočasni srčni utrip, znižuje krvni tlak, upočasni dihanje in izboljšuje prebavo. Namen raziskave, izvedene med dvanajstimi aktivnimi ženskami, je bil preveriti, kako kratka, a redna uporaba sprostitvenih tehnik vpliva na razbremenitev stresa, doživljanja simptomov depresivnosti in tesnobnosti, na zmožnost osredotočenega zavedanja in sprejemanja sedanjega trenutka ter na zadovoljstvo z življenjem aktivnih žensk. V raziskavi smo uporabili kvazieksperimentalno metodo, in sicer enoskupinski predtest-posttest načrt; kot pripomoček je bila izbrana mobilna aplikacija s sprostitvenimi tehnikami. Analiza rezultatov je pokazala, da ima redna vadba sprostitvenih tehnik pomemben vpliv na doživljanje stresa. Na podlagi ugotovitev v teoretičnem delu in kazalnikov v naši raziskavi lahko rečemo tudi, da imajo sprostitvene tehnike pozitiven vpliv na doživljanje simptomov depresivnosti in tesnobnosti, na zmožnost osredotočenega zavedanja in spoprijemanja sedanjega trenutka ter na zadovoljstvo z življenjem aktivnih žensk. Ugotovili smo tudi, da ni ene najboljše in najučinkovitejše sprostitvene tehnike, temveč lahko ob redni in vestni vadbi z vsako tehniko dosežemo sprostitveni odziv. Uporabnice so bile nad pozitivnimi vplivi redne vadbe sprostitvenih tehnik presenečene; vse so čutile pozitivne spremembe in se strinjajo, da bodo z uporabo nadaljevale.</dc:description><dc:publisher>[Š. Kropivnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-08 09:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127455</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
