Pomen določanja koncentracij uremičnih toksinov pri otrocih s spektrom avtističnih motenjPurkat, Sara (Avtor) Osredkar, Joško (Mentor) spekter avtističnih motenjsimetrični dimetilargininsimetrični dimetilargininindoksil sulfatOtroci s spektrom avtističnih motenj imajo pogosto težave s črevesjem, kot sta zaprtje in diareja. Te težave bi bile lahko vzrok povečane sinteze triptofana v črevesju, ki se nato v povečani meri absorbira v krvni obtok in pretvori v uremične toksine. Uremični toksini v povečanih koncentracijah delujejo kot ojačevalci oksidativnega stresa, kar v možganih potencialno vpliva na mikrocirkulacijo in delovanje možganskih celic, za kar se je v zadnjih letih izkazalo, da vpliva na razvoj in resnost kognitivnih motenj. Zaradi tega smo se v okviru magistrske naloge odločili za določanje koncentracij treh uremičnih toksinov v urinu: simetrični dimetilarginin, asimetrični dimetilarginin in indoksil sulfat. Koncentracije teh smo pomerili z encimsko imunskimi testi pri 143 otrocih z diagnosticiranim spektrom avtističnih motenj in pri 47 zdravih otrocih. Podatke smo nato ovrednotili in statistično primerjali parametre med skupinama. Koncentracije zgoraj naštetih parametrov smo prav tako primerjali med podskupinama spektra avtističnih motenj (avtizem in Aspergerjev sindrom) ter kontrolno skupino. Nato smo vrednosti parametrov primerjali tudi znotraj testne skupine, in sicer glede na stopnjo izraženosti motnje, glede na spol in glede na starost,ter opazovali, ali med njimi obstajajo statistično značilne razlike. Rezultati so pokazali, da imajo otroci s spektrom avtističnih motenj v primerjavi z zdravo kontrolno skupino značilno nižje koncentracije simetričnega in asimetričnega dismetilarginina v krvi, medtem ko teh razlik pri indoksil sulfatu nismo uspeli dokazati. Otroci z avtizmom in otroci z Aspergerjevim sindrom imajo značilno nižje koncentracije simetričnega in asimetričnega dimetilarginina v primerjavi z zdravimi otroki. S primerjavo avtističnih otrok in otrok z Aspergerjevim sindromom smo odkrili, da imajo prvi značilno višja razmerja simetričnega in asimetričnega dimetilargina s kreatininom. Primerjava koncentracij parametrov med spoloma ni pokazala nobenih statistično značilnih razlik, prav tako razlik nismo uspeli dokazati s primerjavo otrok glede na starost. Glede na stopnjo izraženosti (blaga, zmerna in težja oblika) smo sicer pričakovali, da se bodo koncentracije parametrov razlikovale, vendar nam razlik v koncentracijah uremičnih toksinov v urinu prav tako ni uspelo dokazati.20212021-06-08 08:45:02Magistrsko delo/naloga127450sl