Primerjava himalajskega in alpskega stila plezanja v slovenskih himalajskih odpravahLužovec, Žiga (Avtor) Jereb, Blaž (Mentor) Pavlin, Tomaž (Komentor) slovenski alpinizemHimalajastila plezanjadodatni kisikonesnaževanje okoljaNamen magistrskega dela je bil analizirati vse slovenske vzpone v Himalaji (cilj vrh gore), ki so bili izvedeni med leti 1960 (prva slovenska himalajska odprava) in 2016, ko je bil izdan zadnji spletni zbornik "Slovenski alpinizem". Želeli smo ugotoviti, kateri stil plezanja (himalajski, alpski stil plezanja) je bil za Slovence uspešnejši in varnejši. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kateri stil plezanja slabše deluje na okolje in pri katerem se v večji meri uporablja dodatni kisik. Podatke o vzponih v obdobju med leti 1960 in 2016 smo pridobili na spletni strani Planinske zveze Slovenije (Slovenci v Himalaji od leta 1954 do 2013) ter v spletnih zbornikih "Slovenski alpinizem". Poleg tega smo mnenja o posameznem stilu plezanja pridobili tudi od znanih slovenskih alpinistov, ki so bili člani nekaterih od teh odprav. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju opravljenih 355 vzponov; 247 jih je bilo opravljenih v alpskem stilu, 108 pa v himalajskem stilu plezanja. Pri alpskem stilu plezanja so alpinisti glavni cilj (vrh gore) dosegli v 70,45% primerih, kar pomeni, da je ta stil plezanja za Slovence nekoliko uspešnejši, saj so pri himalajskem stilu vrh dosegli le v 66,67% primerih. Pri alpskem stilu plezanja je v 3,24% prišlo do smrtne nesreče, pri himalajskem stilu plezanja pa v 15,74%, kar pomeni, da je alpski stil plezanja tudi varnejši. Poleg tega smo ugotovili, da so Slovenci dodatni kisik uporabljali izključno pri himalajskem stilu plezanja, in še to samo pri 15,74% vseh vzponov. Za zaključek smo potrdili hipotezo, da himalajski stil plezanja bolj onesnažuje okolje, s čimer se strinjajo vsi znani slovenski alpinisti, ki so sodelovali pri anketi.20212021-06-06 07:15:11Magistrsko delo/naloga127424sl