Prednosti nanooblog in nanodelcev v načrtovanju sodobnih sistemov za dostavo učinkovinDolenc, Andrej (Avtor) Kristl, Julijana (Mentor) nanotehnologijafarmacijafarmacevtska tehnologijananostrukturenanooblogenanodelcinanosuspenzijecelekoksiborlistatfarmacevtske oblikeibuprofendisertacijeNanotehnologija predstavlja novejši pristop v oblikovanju in razumevanju lastnosti snovi na mnogih področjih, med drugimi tudi v farmaciji. Pod pojmom farmacevtska nanotehnologija si predstavljamo predvsem izdelavo t. i. nanostruktur, med katere uvršamo tudi nanoobloge in nanodelce. Z nanooblogo lahko spremenimo površinske lastnosti snovi, z izdelavo nanodelcev pa želimo običajno izboljšati biološko uporabnost učinkovine oziroma doseči njeno kontrolirano in ciljano dostavo. Namen našega dela je bil obložiti mikrodelce učinkovine s polielektrolitno nanooblogo. V drugem delu doktorskega dela pa je bil naš namen pripraviti in ovrednotiti nanosuspenzije celekoksiba in orlistata ter jih uporabiti pri izdelavi trdnih farmacevtskih oblik za peroralno uporabo. Na mikrodelcih ibuprofena smo z metodo nanoplastenja s polielektroliti izdelali nanooblogo iz hitosana in alginata. Nanos posamezne polielektrolitne plasti smo spremljali z merjenjem zeta potenciala, končno pa smo obložene in neobložene delce ovrednotili tudi z optično mikroskopijo in vrstično elektronsko mikroskopijo. Celekoksib uvrščamo med selektivne inhibitorje ciklooksigenaze-2 (COX-2). Je slabo topna in dobro permeabilna učinkovina, zato z velikostjo delcev lahko vplivamo na hitrost raztapljanja in biološko uporabnost. Z emulzijsko difuzijsko metodo z visokotlačno homogenizacijo in uporabo primernih stabilizatorjev smo izdelali nanosuspenzijo celekoksiba s povprečno velikostjo delcev 300–350 nm. Nanosuspenzijo smo s sušenjem z razprševanjem pretvorili v praškasto obliko in jo v zmesi z mikrokristalno celulozo stisnili v tablete. Ob tem smo ugotovili, da primerno trdnost tablet z nanodelci dosežemo s signifikantno manjšo silo stiskanja. Tako nanosuspenzijam kot tabletam smo določili hitrost raztapljanja, ki je bila v vseh primerih večja za nanonizirano učinkovino. Kristaliničnost nanodelcev smo potrdili z diferenčno dinamično kalorimetrijo in rentgensko žarkovno difrakcijo, medtem ko smo morfologijo in velikost delcev proučili tudi z vrstično elektronsko mikroskopijo. Orlistat je inhibitor gastrointestinalnih lipaz in ga uporabljamo za zdravljenje debelosti, ki postaja vse večji problem sodobne družbe. Učinkovina je netopna v vodi in se ne absorbira, za delovanje v črevesju pa je pomembno doseči čim večjo stopnjo redispergiranja in raztapljanja. Z metodo emulgiranja taline z visokotlačno homogenizacijo smo izdelali nanosuspenzijo orlistata. Z ustreznimi pogoji in primernim stabilizatorjem smo izdelali nanosuspenzijo s približno 250 nm velikimi delci in jo nato s sušenjem z razprševanjem pretvorili v praškasto snov, ki smo jo napolnili v trdne želatinaste kapsule. S testom raztapljanja v različnih medijih smo dokazali, da se farmacevtska oblika z nanonizirano učinkovino raztaplja veliko hitreje v primerjavi z ostalimi oblikami (čista učinkovina, fizikalna zmes učinkovine in pomožnih snovi ter farmacevtska oblika, ki je na tržišču). Poleg testa raztapljanja smo določili tudi in vitro inhibicijo lipaz, ki je bila največja v primeru farmacevtske oblike z nanonizirano učinkovino. Rezultati nakazujejo, da bi farmakološki učinek lahko potencialno dosegli že z manjšim odmerkom nanoniziranega orlistata in s tem tudi zmanjšali možne, z odmerkom povezane, neželene učinke. [A. Dolenc]20102021-06-04 10:30:21Doktorska disertacija127402sl