<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127332"><dc:title>Dvojni status delavca in upokojenca</dc:title><dc:creator>Grlj,	Ana Maria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Dvojni status delavca in upokojca</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:subject>socialno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>socialno tveganje</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>upokojitev</dc:subject><dc:subject>demografske spremembe</dc:subject><dc:subject>višanje upokojitvene starosti</dc:subject><dc:subject>staranje prebivalstva</dc:subject><dc:subject>podaljševanje življenjske dobe.</dc:subject><dc:description>Demografski trend, ki zajema proces staranja prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe, predstavlja velik izziv za obstoječi sistem socialne varnosti in sistem socialnih zavarovanj. Tako Republika Slovenija, kot preostale evropske države, poleg postopnega zviševanja najnižje upokojitvene starosti s pokojninskimi reformami, uvajajo več različnih ugodnosti, s katerimi želijo premostiti izzive, ki so posledica demografskih sprememb. Osrednja tema magistrske diplomske naloge je analiza dvojnega statusa delavca in upokojenca, ki predstavlja enega od načinov reševanja posledic problema nesorazmernosti deleža delovno aktivnega in delovno neaktivnega prebivalstva. Da se lahko do instituta kritično opredelimo, je pomembno razumeti temelje in namen sistema socialne varnosti.
Temeljni namen sistema socialne varnosti je zaščita svojih članov ob realizaciji socialnega tveganja, ki s seboj prinese izgubo oziroma zmanjšanje dohodka ali povečanje stroškov. Starost predstavlja enega izmed socialnih tveganj, kjer se aktivira sistem socialne varnosti z nalogo zagotoviti varnost dohodka v času socianega primera starosti. Vendar če posameznik, kljub prejemanju pokojnine, še naprej opravlja delo ali dejavnost in prejema zanj plačilo ali celo obratno, ob nezmanjšenem dohodku iz dela prejema še pokojnino, se socialno tveganje izgube ali zmanjšanja dohodka zaradi starosti ne uresniči, zato je ta v samem temelju neprimeren.
Slovenska zakonodaja omogoča upokojencem, ki zaradi različnih vzgibov še naprej redno ali občasno opravljajo delo oziroma dejavnost, ponuja širok spekter alternativnih pravnih podlag za opravljanje dela oziroma dejavnosti, kljub rednemu prejemanju pokojnine, ki niso toliko sporna, kot institut dvojnega statusa delavca in upokojenca.
Glavni pomislek pri institutu dvojnega statusa delavca in upokojenca, je ustreznost slednjega glede na razumevanje temelja in nalog sistema socialne varnosti. Primerjalnopravno je institut dvojnega statusa delavca in upokojenca poznan, vendar je ta podan v zakonodaji s striktnimi omejitvami, primarno pa rešujejo demografski izziv s sprejemanjem ukrepov, ki so usmerjeni v podaljševanje upokojitvene starosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-03 09:00:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127332</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
