<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127253"><dc:title>Preprečevanje poškodbe zaradi pritiska pri osebi s pridobljeno poškodbo hrbtenjače</dc:title><dc:creator>Spahić,	Anesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>rane</dc:subject><dc:subject>razjede zaradi pritiska</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Globalna incidenca okvare hrbtenjače znaša od 40 do 80 primerov na milijon prebivalcev letno. Že v akutni fazi po poškodbi ali pa kasneje v poteku zdravljenja se lahko pojavi poškodba zaradi pritiska. Prekine lahko rehabilitacijo poškodovanca in zmanjša možnost za vključitev poškodovanca v socialno okolje, obenem pa predstavlja tudi fizično, čustveno in socialno preobremenitev pacienta in njegove družine ter znatno poslabša kakovost njegovega življenja. Nastanek pogojuje preplet treh ključnih vzrokov, to so intenzivnost pritiska, trajanje pritiska in tkivna toleranca na pritisk. Zdravljenje je dolgotrajno in stroškovno neučinkovito, zato se pojavljajo številna prizadevanja za preprečevanje poškodb zaradi pritiska. Namen: Namen diplomskega dela je proučiti dejavnike tveganja ter predstaviti preventivne ukrepe pri nastanku poškodb zaradi pritiska pri osebah s pridobljeno poškodbo hrbtenjače. Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Pregled temeljne literature v angleščini je potekal s pomočjo podatkovnih baz CINAHL in MEDLINE (preko PubMed). Postavljene so bile naslednje omejitve: zadetki s polnim besedilom, recenzirane znanstvene revije, angleški jezik. Rezultati: Med ključnimi ukrepi preprečevanja razvoja poškodbe zaradi pritiska so ocenjevanje tveganj na osnovi dejavnikov tveganja, redno pregledovanje, redno premeščanje, uporaba pripomočkov za razbremenitev, skrb za higieno ter poučitev pacienta o skrbi za njegovo splošno zdravje. Medicinska sestra je tista, ki mora poznati dejavnike tveganja, pri delu pa uporablja različne pripomočke (kot so instrumenti za ocenjevanje tveganja in naprave za premikanje pacienta) ter imeti predvsem razpoložljive kadrovske vire. Razprava in zaključek: Preventiva pred poškodbo zaradi pritiska se pri osebah s poškodbo hrbtenjače začne takoj po poškodbi in pred prihodom v zdravstveno ustanovo. Po prvem ocenjevanju pacientove ogroženosti medicinska sestra začne izvajati načrt ter ukrepe zoper nastanek poškodb zaradi pritiska, in sicer z intervencijami, kot so redno obračanje, skrb za kožo in pravilna uporaba pripomočkov, kar pomaga pri preprečevanju poškodbe zaradi pritiska. Pri delu medicinske sestre je pomembno izobraževanje, učenje, razpolaganje z zadostnim številom pripomočkov ter tudi z ustreznim številom zaposlenih. </dc:description><dc:publisher>[A. Spahić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-30 07:46:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127253</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
