<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127241"><dc:title>Proteinski inženiring oligomernih oblik katepsina K</dc:title><dc:creator>Obaha,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novinec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dimerizacija</dc:subject><dc:subject>interakcijska površina</dc:subject><dc:subject>molekulsko umeščanje</dc:subject><dc:description>Proteinski inženiring vključuje preoblikovanje proteinov z namenom pridobitve proteina, ki bo v primerjavi z nemodificiranim izvirnikom bolj primeren za specifično aplikacijo. Na področju proteinskega inženiringa proteaz so se do sedaj ukvarjali predvsem s spreminjanjem njihove specifičnosti in izboljšanjem encimske aktivnosti, področje proteinskega inženiringa proteaz z namenom oligomerizacije pa je ostalo neraziskano. 
Namen magistrske naloge je bil identificirati potencialne interakcijske površine monomerne papainu podobne cisteinske peptidaze katepsina K in pripraviti stabilni homodimer. Encim se izraža predvsem v osteoklastih kostnega tkiva, kjer je vključen v proces preoblikovanja kosti. Napake v regulaciji encimske aktivnosti katepsina K so povezane z različnimi bolezenskimi stanji, zaradi česar so struktura, funkcija in aktivnost encima podrobno raziskane. Zato je katepsin K primerna tarča za proteinski inženiring oligomernih encimskih struktur, ki bi bile napram monomerni obliki katepsina K bolj stabilne in aktivne.  
V prvem koraku raziskovalnega dela smo z uporabo bioinformatskih orodij za napovedovanje interakcijskih površin in molekulsko umeščanje izračunali tri možne načine homodimerizacije katepsina K. Največjo zakopano površino je tvoril dimer, izračunan s programom SymmDock, v katerem nastane interakcija preko izolognih površin, ki vsebujeta ostanke Lys9, Pro15, Gly168 in Ile179. Nastanek in stabilnost izračunanega dimera bi bilo v prihodnosti potrebno eksperimentalno ovrednotiti. 
V nadaljevanju smo v obliki rekombinantnih encimov izrazili mutanta katepsina K z vstavljenima zaporedjema, ki v katepsinu X tvorita zanki, odgovorni za dimerizacijo in stabilizacijo dimera. Mutantni obliki katepsina K nista bili encimsko aktivni, na podlagi česar smo zaključili, da vstavljeni zaporedji bistveno vplivata na zvitje proteina in/ali interakcije med prodomeno in katalitično domeno ter posledično aktivacijo cimogena. S kromatografijo z ločevanjem po velikosti smo potrdili, da eden od mutantov kljub uvedbi dimerizacijskih zank katepsina X v raztopini obstaja le v monomerni obliki. Drugi mutant, ki vsebuje le eno od dimerizacijskih zank, bi potencialno lahko tvoril dimer, vendar bi bilo njegovo strukturo potrebno podrobneje eksperimentalno ovrednotiti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-27 16:15:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127241</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
