<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127222"><dc:title>Uporaba metod prospektivne analize tveganj pri zagotavljanju kakovosti v radioterapiji</dc:title><dc:creator>Koceva,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinko,	Tanja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>FMEA</dc:subject><dc:subject>kakovost v radioterapiji</dc:subject><dc:subject>prospektivna metoda</dc:subject><dc:subject>virtualna simulacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Virtualna simulacija je metoda, ki jo uporabljamo za paliativno obsevanje bolnika. Pri vsakem posameznem koraku obsevanja (od priprave bolnika na simulatorju do obsevanja bolnika na linearnem pospeševalniku) se lahko zgodijo določene napake. Za zagotavljanje varnosti in kakovosti zdravljenja v radioterapiji uporabljamo tako retrospektivne kot prospektivne metode analize tveganj. Prospektivne metode analize tveganj, kot so posnetek obstoječih procesov, analiza mogočih napak in njihovih posledic (angl. Failure mode and effects analysis, FMEA) ali analiza drevesa odpovedi, so dopolnilo retrospektivnim metodam. Namen: Namen magistrskega dela je bil na primeru virtualne simulacije pri paliativnem obsevanju z uporabo prospektivnih metod analize tveganj analizirati tveganja in predlagati ukrepe za zmanjšanje tveganj v vseh korakih tega postopka. Metode dela: Anketirali smo 26 zdravstvenih delavcev in sodelavcev, udeleženih v procesu obsevanja bolnika s pomočjo virtualne simulacije. V naši raziskavi so sodelovali različni profili zdravstvenih delavcev: zdravnik – onkolog radioterapevt, medicinski fizik/dozimetrist ter radiološki inženir na radioterapevtskem računalniško tomografskem (CT) simulatorju in na linearnem pospeševalniku. Anketna vprašanja so predstavljala napake, do katerih lahko pride v procesu priprave in obsevanja bolnika v obliki virtualne simulacije. Vsaki napaki oz. odvisni spremenljivki smo pripisali vrednost od 1 do 10. Zdravstveni delavci so ocenjevali pogostost napake, resnost in verjetnost odkritja napake pred obsevanjem bolnika. Na podlagi rezultatov smo izračunali mediano prednostnega števila tveganja (RPN), ki je produkt resnosti napake (S), pogostosti napake (O) in verjetnosti, da napaka ne bo pravočasno odkrita (D). Rezultati: Radiološki inženirji, ki delajo na radioterapevtskem CT-simulatorju, so kot najbolj nevarni napaki izbrali »Zamenjava bolnika, in to kljub preverjanju identitete« in »Razvrščanje napačnega bolnika«, kjer je mediana resnosti napake 10 in mediana produktov RPN 60. Napaka »Določimo premajhno oz. preveliko obsevalno polje« je po mnenju zdravnikov –onkologov radioterapevtov zelo nevarna napaka, saj znaša mediana produktov RPN = 245. Po mnenju medicinskih fizikov ima napaka »Uvozimo set CT-slik za napačnega bolnika« najvišjo mediano produktov; RPN = 100,5. Radiološki inženirji, ki delajo na linearnem pospeševalniku, so ocenili kot najbolj nevarno napako »Ob preverjanju podatkov spregledamo neskladnost v parametrih obsevanja med obsevalnim kartonom in sistemom ARIA« (RPN = 72). Razprava in zaključek: Skupina zdravnikov –onkologov radioterapevtov je bila najbolj kritična pri ocenjevanju napak. Ocene produktov RPN so pri njih precej višje kot pri ostalih skupinah anketirancev, kar ne pomeni, da so ostale napake zanemarljive. Raziskava je lahko izhodišče za analizo napak, ki se pojavijo pri drugih obsevalnih tehnikah.</dc:description><dc:publisher>[I. Koceva]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-26 09:20:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127222</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
