<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127163"><dc:title>Uporaba črtne risbe v slikanici</dc:title><dc:creator>Ferfolja,	Dea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stančič,	Zora	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Amon,	Bea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikanica</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo temelji na raziskovanju področja slikanic in izraznih zmožnostih, ki jih omogoča črta v črtni risbi. Delo je razdeljeno na tri dele: teoretični del, likovno praktični del in empirični del. V prvem delu so predstavljeni zgodovinsko pomembni avtorji, ki so postavili pomembne mejnike na področju slikanic. Prav tako je predstavljen potek razvoja slikanice na slovenskem. Opredelili smo pojem slikanice in opisali njene osnovne oblikovne elemente, poleg teh smo predstavili vlogo, ki jo imajo likovni elementi v ilustraciji slikanic. Glede na to, da je slikanica posebna oblika otroške literature,  pri kateri besedilo spremljajo ilustracije, nas je zanimalo, kakšna je vloga slikanice v vizualni pismenosti otroka in v njegovem razvoju. V posebnem poglavju se ukvarjamo z opredelitvijo posebne oblike slikanice, ki ne vsebuje besedila, poimenujemo jo lahko tudi z izrazom tiha knjiga. Pri navadnih slikanicah poteka dvojna komunikacija, torej vizualna, ki jo predstavlja ilustracija, in verbalna, katero definira besedilo. V tihih knjigah je vzpostavljena zgolj vizualna komunikacija, ki jo sestavljajo ilustracije, ravno iz tega razloga ima tiha knjiga poseben pomen. Tihe knjige so se pojavile v 20. stoletju, danes so že popolnoma integrirane v otroški literarni svet. Med obstoječimi slikanicami prevladujejo ilustracije, ki se razlikujejo glede na likovni motiv, likovno tehniko, uporabo likovnih elementov itd. Likovna barva je poglavitnega pomena zlasti pri ilustracijah, v magistrski nalogi se osredotočamo na likovni prvini: črto in črtno risbo. Na podlagi teoretičnih izhodišč o slikanicah, liniji in risbi smo raziskovali izrazne zmožnosti, ki jih omogoča črta in črtna risba v svojih najbolj osnovnih pomenih in oblikah. Zato smo v teoretičnem delu natančneje tudi opredeli pojem abstrahiranja in abstraktno umetnost. Raziskovanje je potekalo v likovno-praktičnem delu, kjer je bilo ustvarjenih šest ilustracij, naslovnica, vezni list in notranja naslovnica za avtorsko slikanico brez besedila z naslovom Kaj vidim. Ilustracije temeljijo na črtni risbi, ki je neposredno povezana s pojmom abstrahiranja. Primarne izrazne zmožnosti linije so ustvarjene in prikazane tudi s pomočjo procesa abstrahiranja motivov. Ilustracije so formalno analizirane, s čimer smo pridobili celovitejši pregled nad vizualno prepričljivostjo slikanice. V tretjem empiričnem delu predstavljamo kvalitativno raziskavo, temelječo na deskriptivnemu načinu raziskovanja. V učnem načrtu za likovno umetnost osnovnih šol piše, da učenci šestega razreda pri oblikovanju na ploskvi spoznajo tudi proces abstrahiranja. S šestošolci je bila  izvedena učna ura, kjer so dobili nalogo, da abstrahirajo motiv v črtni risbi. Njihova likovna dela so formalno analizirana predvsem glede na uporabo črte v črtni risbi in razumevanja procesa abstrahiranja motiva, saj je bil  namen in cilj ugotoviti, na kakšen način učenci razumejo in izvedejo proces abstrahiranja določenega motiva.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-21 05:12:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
