<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127103"><dc:title>Vpliv razporeditve tlaka v umetnem kolčnem sklepu na izpah totalne endoproteze kolka</dc:title><dc:creator>Tomaževič,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Iglič,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cimerman,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolčni tlak</dc:subject><dc:subject>totalna endoproteza</dc:subject><dc:subject>kolčni sklep</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>izpah</dc:subject><dc:description>Izpah po vstavitvi TEP kolka je drugi najpogostejši zaplet tega operativnega posega. Namen je raziskati, ali so biomehanski parametri razporeditve tlaka v umetnem kolčnem sklepu pri stoji na eni nogi prediktorji večje verjetnosti za izpah TEP kolka.  Zato smo testirali sledeče hipoteze: 1) Pri pacientih, pri katerih se pojavi izpah TEP kolka, je že pred vstavitvijo prisotna predispozicija z manj ugodno porazdelitvijo kolčnega tlaka; 2) Porazdelitev kolčnega tlaka pri TEP z izpahi  je drugačna kot pri TEP, ki so bile asimptomatske več kot 10 let po vstavitvi umetne kolčne proteze; 3) Najvišji kolčni tlak je višji in lega pola tlaka bolj lateralna pri endoprotezah, pri katerih je prišlo do izpaha kolka. Biomehanske parametre smo izračunali z uporabo 3-dimenzionalnega matematičnega modela v reprezentativnem položaju pri stoji na eni nogi s HIPSTRESS metodo. Geometrijske parametre smo izmerili iz standardnih anteroposteriornih rentgenskih slik medenice z okolčjem. Študijsko skupino petinpetdesetih kolkov, ki so po vstavitvi TEP utrpeli izpah endoproteze, smo primerjali s kontrolno skupino petindevetdesetih TEP kolkov, ki so bili stabilni vsaj 10 let po vstavitvi. Za testiranje predispozicije smo analizirali kontralateralne nativne kolke v obeh skupinah. Rezultantna kolčna sklepna sila je bila 6 % višja (p=0.004), 11 % višji je bil normaliziran najvišji tlak na nosilno površino (p=0.001) in pol tlaka je bil 50 % pomaknjen bolj v lateralno smer (p=0.026) pri TEP kolkov v študijski kot v kontrolni skupini. Vsi biomehanski parametri so bili v povprečju za stabilnost manj ugodni v študijski skupini kot v kontrolni skupini. Med kontralateralnimi nativnimi kolki ni bilo statistično pomembnih razlik v izmerjenih parametrih. 1) Naša raziskava ni potrdila hipoteze, da obstaja biomehanska predispozicija za izpah TEP kolka; 2) Raziskava je potrdila hipotezo, da je porazdelitev kolčnega tlaka pri TEP kolkov v študijski skupini drugačna kot v kontrolni skupini; 3) Potrdili smo hipotezo, da sta najvišji kolčni tlak in smer rezultantne kolčne sklepne sile v povprečju drugačna v reprezentativnem položaju – pri stoji na eni nogi. Višji kolčni tlak in bolj lateralna lega pola tlaka sta prediktorja izpaha TEP kolka. Rezultati kažejo, da je oblika medenice in proksimalnih stegnenic po vstavitvi TEP kolka  spremenjena in lahko povzroči za stabilnost manj ugodno porazdelitev kolčnega tlaka pri stoji na eni nogi. Spremenjena porazdelitev kolčnega tlaka lahko povzroči izpah TEP kolka. Kljub temu da se izpah ne pojavi med stojo na eni nogi, pa lahko pride do izpaha med drugimi aktivnostmi. Kolčni tlak je pomaknjen bolj na lateralno stran in lahko preoblikuje obliko proteze do te mere, da se poveča verjetnost za pozni izpah kolka.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-18 08:25:41</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127103</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
