Vrednotenje stroškovne učinkovitosti posegov v zdravstvuRojnik, Klemen (Avtor) Mrhar, Aleš (Mentor) Primic-Žakelj, Maja (Komentor) zdravstvostroškiučinkovitostvrednotenjedojkerak (medicina)presejanjeSlovenijaPredstavljena je uporaba ekonomskega vrednotenja pri razporejanju sredstev v zdravstvu. S pomocjo Bayesovega analiticnega modeliranja odlocite (angl. decision analytic modeling, DAM) je mogoce opredeliti, katere posege je upraviceno uvesti v standardno prakso, in ali je potrebno sredstva nameniti dodatnim raziskavam. Metodologija je predstavljena na primeru ocenjevanja stroškovne ucinkovitosti amografskega presejanja raka dojke. Postavljen je bil markovski model 36 razlicnih presejalnih programov in programa brez presejanja. S pomocjo probabilisticne analize negotovosti je bila negotovost vhodnih parametrov modela prenesena na negotovost stroškov in ucinkov posameznih programov. Rezultati so pokazali, da imajo programi z enoletnim intervalom med presejanji nižje pricakovane ucinke ob višjih stroških kot manj intenzivna presejanja. Programi z dvoletnim intervalom med presejanji bi bili stroškovno ucinkoviti le ob visokih vrednostih, ki smo jih pripravljeni placati za dodatno enoto ucinka (t.j. za QALY). Tako se je za stroškovno ucinkovit program pri pogosto navajanih mejnih vrednostih za dodaten QALY izkazal program s presejanjem med 40 in 80 letom starosti na vsake tri leta, ki ima inkrementalno razmerje med stroški in ucinki okoli €13.000/QALY. Vendar pa je probabilisticna analiza pokazala tudi veliko mero negotovosti v pricakovane vrednosti stroškov in ucinkov posameznih programov. Tako je bila vrednost dodatnih informacij ocenjena kot precejvisoka, kar je bil prvi pokazatelj morebitne upravicenosti dodatnih raziskav pred samo odlocitvijo. Parametri, katerih vrednosti bi se najbolj izplacalo poznati, so bili parametri o hitrosti napredovanja raka dojke. Nadaljna analiza oportunitetnih stroškov, ki bi nastali zaradi zamika uvedbe stroškovno najucinkovitejšega programa do dostopnosti rezultatov dodatnih raziskav, pa je pokazala, da bi bili le ti višji, kot bi bile koristi dodatnih raziskav. Tako je bilo doloceno, da je stroškovno najucinkovitejša opcija uvedba presejalnega programa med starostjo 40 in 80 let s troletnim intervalom, ob katerem bi se zbirali dodatni podatki v okviru opazovalne raziskave. V skladu z dostopnostjo novih informacij bi se nato periodicno posodabljalo model presejanja raka dojke in iterativno dolocalo stroškovno najucinkovitejši program presejanja. Na dejanskem problemu je bila prikazana teoreticno ustrezna metodologija z veliko prednostmi, vendar prav tako tudi z nekaj slabostmi. Ena izmed vecjih slabosti, racunska zahtevnost, je bila uspešno zaobidena s pomocjo metamodeliranja. Kot najustreznejši pristop so se izkazali metamodeli na osnovi Gaussovih procesov, s pomocjo katerih je bilo moc skrajšati cas analize za vec kot 99%, iz ocenjenih 44 let na 47 dni. Na ta nacin je bila dokazana tudi prakticna vrednost in uporabnost predstavljene metodologije za razvršcanje sredstev v zdravstvu. [K. Rojnik]20092021-05-14 12:37:12Doktorska disertacija127052sl