Proučevanje ergonomske ureditve prostorov na fakulteti Univerze v LjubljaniVesel, Matej (Avtor) Zupan, Klementina (Mentor) ergonomske ureditvedimenzije šolskega pohištvamikroklimatski dejavniki okoljaosvetljenostpredavalniceseminarske sobeMagistrsko delo opisuje pomen pravilno načrtovanega in ustrezno zasnovanega učnega okolja, v katerem je treba mladim generacijam nuditi ter zagotavljati razmere, s katerimi jim bo olajšano bivanje, hkrati pa omogočeno, da bodo lahko razvijali svoje učne zmožnosti na najboljši možni način. Znanje in veščine predstavljajo naložbo v prihodnost vsakega posameznika ter širše družbe. Prvi del magistrskega dela povzema teoretične osnove antropometrije in njeno vključenost v snovanje ergonomsko oblikovanega pohištva. Antropometrija lahko bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti izobraževanja mladih oseb, saj uporabnikom nudi in zagotavlja prijetno delovno okolje. Prilagajanje izobraževalnega okolja telesnim značilnostim in sposobnostim posameznika omogoča lažji razvoj znanj ter spretnosti. V tem delu so opisane tudi teoretične osnove, ki se navezujejo na mikroklimatske dejavnike okolja in njihov vpliv na človeka ter njegovo delovanje. Poleg zasnove šolskega pohištva in mikroklimatskih dejavnikov okolja prvi del magistrskega dela opisuje še splošen pomen svetlobe ter vpliv ustrezne osvetljenosti v notranjih prostorih na prisotne v okolici. V drugem delu magistrskega dela sledi predstavitev merilnih rezultatov dimenzij šolskega pohištva in pripadajoče opreme, mikroklimatskih dejavnikov okolja ter ravni osvetljenosti v notranjih prostorih fakultete Univerze v Ljubljani. Dobljene merilne rezultate smo primerjali s priporočenimi vrednostmi iz zbranih priporočil, z vrednostmi, navedenimi v standardih, in z vrednostmi, ki so predpisane v pravilnikih. Na podlagi primerjav lahko ugotovimo razlike na vseh navedenih obravnavanih področjih. Pri dimenzijah šolskega pohištva in pripadajoče opreme obstajajo večje razlike pri velikostih površin delovnih miz, višin naslonjal ter širin tabel. Med mikroklimatskimi dejavniki okolja so bile ugotovljene razlike pri izmerjenih vrednostih relativne vlažnosti zraka. Izmerjene ravni osvetljenosti tudi kažejo, da so v vseh obravnavanih prostorih predeli, kjer vrednosti ne izpolnjujejo zahtev minimalne vzdrževane osvetljenosti. Dobljene merilne vrednosti nam poleg ugotavljanja razlik v primerjavi s priporočenimi oziroma predpisanimi vrednostmi predstavljajo smernice pri podajanju predlogov nadaljnjih izboljšav ter ukrepov, kar je tudi glavni cilj magistrskega dela. Izmerjene dimenzije šolskega pohištva in pripadajoče opreme lahko v bodoče predstavljajo podlago ter vodilo pri nadaljnjih novogradnjah prostorov izobraževalnih ustanov. Ugotovljena neskladja lahko služijo kot primeri področij, na katerih bi bilo v bodoče smiselno izvesti posege z namenom izboljšanja stanja. Izmerjene merilne vrednosti mikroklimatskih dejavnikov okolja in ravni osvetljenosti nas lahko usmerijo k izboljšanju oziroma vzdrževanju stanja. Pri mikroklimatskih dejavnikih okolja to učinkovito dosežemo z ustreznim uravnavanjem medsebojnih razmerij posameznih dejavnikov, kar lahko enostavno izvedemo s sodobnimi sistemi in pravilno zasnovo prezračevanja ter usmeritvijo dovoda zraka. Izmerjene vrednosti ravni osvetljenosti nam omogočajo bolje spoznati, kje v posameznem prostoru obstajajo predeli, kjer so vrednosti pod zahtevanimi, kar lahko odpravimo z rednim vzdrževanjem, čiščenjem in popravilom umetnih svetil. Uporabnikom prostorov izobraževalnih ustanov je treba omogočiti razmere, ki ne bodo predstavljale motečih dejavnikov (nelagodja), temveč bodo nudile udobje. Le tako bodo lahko uporabniki bolj zbrani in učinkoviti pri izvajanju dejavnosti učnega procesa.20212021-05-14 12:25:00Magistrsko delo/naloga127049sl