Vloga serinskih proteaz ter prostaglandinskega receptorja EP4 pri modulaciji apoptoze limfocitov BČelhar Kenanova, Teja (Avtor) Mlinarič-Raščan, Irena (Mentor) homeostaza limfocitov Bapoptozareceptor EP4inhibitorji serinskih proteazimunski odzivNepravilnosti v odzivu limfocitov B na dražljaje tekom zorenja ali aktivacije vodijo do avtoimunskih obolenj, limfomov in levkemij. B-celični odziv je natančno reguliran proces, v katerem imajo ključno vlogo premreženje receptorja BCR, T-celično posredovani signali, stimulacija receptorjev TLR ter prisotnost citokinov in drugih ligandov za membranske receptorje, kot so na primer prostaglandini, v mikrookolju limfocitov B. Identifikacija novih molekul, ki sodelujejo v kompleksni signalni mreži limfocitov B, bo pripomogla k boljšemu razumevanju B-celičnega odziva in izboru obetavnih tarč za razvoj ciljanih terapij. V okviru doktorskega dela smo kot zanimive tarče za modulacijo apoptoze in proliferacije celic limfoma B predstavili serinske proteaze ter prostaglandinski receptor EP4. V prvem delu smo testirali nabor inhibitorjev serinskih proteaz, sintetiziranih na Fakulteti za farmacijo, na zmožnost indukcije apoptoze na človeških in mišjih linijah limfoma B. Ugotovili smo, da so spojine, zasnovane na azafenilalaninskem skeletu, citotoksične za celice limfoma B in povzročajo apoptotično celično smrt. Te spojine so povzročile biokemijske in morfološke značilnosti apoptoze: aktivacijo kaspaz, izgubo mitohondrijskega potenciala, razpad celičnega jedra in fragmentacijo DNA. Večina inhibitorjev je bila selektivnih za trombin, s konstantami inhibicije v nanomolarnem območju, vendar so močno inhibirali vsaj še eno dodatno serinsko proteazo (tripsin, kimotripsin in/ali faktor koagulacije X). V drugem delu doktorskega dela smo se osredotočili na prostaglandinski receptor EP4, ki v limfocitih B posreduje inhibitorne učinke endogenega liganda PGE2. Iz naših rezultatov lahko sklepamo, da agonist receptorja EP4 modulira učinke posredovane preko receptorjev BCR in TLR4. Stimulacija receptorjev BCR in TLR4 namreč poveča ekspresijo EP4, stimulacija receptorja EP4 pa nato kot pozitivna povratna zanka pospešuje učinke specifične vezave antigena na receptor BCR in kot negativna povratna zanka zavira nespecifično aktivacijo preko poliklonalnega aktivatorja LPS. Vsaj del teh učinkov je posredovan preko inhibicije aktivacije transkripcijskega faktorja NFκB. Nizke koncentracije ireverzibilnega inhibitorja serinskih proteaz TPCK prav tako zavirajo aktivacijo NFκB, ne da bi signifikantno vplivale na proliferacijo celic WEHI-231.Kombinacija razmeroma netoksičnih koncentracij TPCK in agonista EP4 (PGE1-OH) pa je za celice usodna, saj povzroči popolno smrt celic. Predvidevamo, da je za ta učinek ključna sinergistična inhibicija aktivacije NFκB.[T. Čelhar Kenanova]20092021-05-14 10:45:39Doktorska disertacija127041sl