Optimizacija izdelave pelet z lansoprazolom s termoplastičnim peletiranjem v hitrem mešalnikuKrošelj, Vesna (Avtor) Vrečer, Franc (Mentor) peleteizdelava peletkarakterizacija peletanalizavrednotenje peletTermoplastično peletiranje v hitrem mešalniku sodi med tehnologije s talinami, ki pomenijo alternativo klasičnim (vlažnim) farmacevtskim tehnološkim postopkom in imajo pred njimi vrsto prednosti. Med temi so najpomembnejše preprostost, hitrost in ekonomičnost postopka ter primernost za vgrajevanje zdravilnih učinkovin, občutljivih na vlago. Kemijsko in fizikalno različna skupina veziv, primernih za tehnologije s talinami, omogoča fleksibilnost pri načrtovanju farmacevtskih oblik, ki jih z omenjenimi postopki lahko izdelamo. V sklopu pričujočega dela smo raziskovali primernost termoplastičnega peletiranja za izdelavo ogrodnih pelet s takojšnjim sproščanjem slabo topne zdravilne učinkovine – lansoprazola. Za to smo uporabili po dve vezivi iz skupine makrogol gliceridov (Gelucire® 44/14 in Gelucire® 50/13) in poloksamerov (Lutrol® F68 in Lutrol® F127), ki se med seboj razlikujejo v termičnih in reoloških lastnostih. V primeru makrogol gliceridov in Lutrola® F68 nam je uspelo izdelati okrogle in gladke pelete, medtem ko so bili aglomerati, izdelan iz Lutrolom® F127, nepravilne oblike in s hrapavo površino. V nasprotju z referenčnimi peletami, ki smo jih izdelali s klasičnim postopkom vlažnega peletiranja, je bilo sproščanje lansoprazola iz pelet, izdelanih s termoplastičnim peletiranjem, hitro in popolno, poleg tega pa neodvisno od analizirane velikostne frakcije pelet. Nadaljnje analize so pokazale, da je vzrok za izboljšano sproščanje enakomerna porazdelitev delcev lansoprazola v ogrodju, ki v stiku z medijem hitro razpade, hkrati pa izboljša močljivost zdravilne učinkovine. Študij vpliva procesnih in formulacijskih spremenljivk na izkoristek procesa, velikost izdelanih pelet in količino neželenih produktov (velikih aglomeratov in preostalih prahov) je pokazal, da ima v primeru veziva nizke viskoznosti (Gelucire® 50/13) največji vpliv na proces koncentracija veziva. To je posledica mehanizmov rasti, prevladujejo namreč distribucija v fazi jedrenja in enakomerna rast aglomeratov v fazi konsolidacije in koalescence. V primeru Lutrola® F68 se je pokazalo, da je bila viskoznost veziva previsoka, vseeno pa smo lahko identificirali čas gnetenja kot spremenljivko z največjim vplivom. V fazi jedrenja sta bila prisotna oba mehanizma, tako distribucija kot imerzija, rast aglomeratov pa je bila prav tako kombinacija enakomerne rasti in indukcije. Granulacijski grafi, ki kažejo navor mešala v odvisnosti od časa, so se pokazali kot primerno orodje za spremljanje procesa, predvsem v smislu zaznavanja destruktivne faze. Medtem ko v primeru Lutrola® F68 velikost pelet ni korelirala z navorom, smo v primeru Gulucire® 50/13 opazili linearno odvisnost doseženega navora in povprečne velikosti izdelanih pelet. Box-Behnkenov eksperimentalni načrt in metoda odgovornih površin sta poleg določitve vpliva posameznih parametrov omogočila tudi optimizacijo procesa. Napovedane vrednosti odzivov, ki smo jih dobili z matematičnim (regresijskim) modelom, smo potrdili in modela uspešno validirali, ne glede na uporabljeno vezivo. Rezultati naloge kažejo, da je termoplastično peletiranje v hitrem mešalniku dobra alternativa klasičnim tehnološkim postopkom, uporaba hidrofilnih veziv pa omogoča izdelavo pelet s takojšnjim sproščanjem slabo topne učinkovine. Občutljivost postopka na spremembe procesnih spremenljivk je mogoče obvladovati z identifikacijo, optimizacijo in natančnim nadzorom ključnih parametrov. [V. Krošelj]20082021-05-13 10:26:51Doktorska disertacija127018sl