Primerjava telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti slovenskih in španskih otrokEržen, Tomaž (Avtor) Starc, Gregor (Mentor) Sember, Vedrana (Komentor) SLOfitšportnovzgojni kartonsekularni trendigibalne sposobnostiSlovenijaŠpanijaCilj magistrskega dela je bil ugotoviti kakšne rezultate dosegajo otroci iz Španije pri meritvah za športnovzgojni karton in kakšne so razlike v gibalni učinkovitosti in telesnih značilnostih med otroki iz Slovenije in Španije. V vzorec je bilo vključenih 72 učenk in učencev 4., 5. in 6. razreda osnovne šole Enric Farreny iz Katalonije ter 59.080 učenk in učencev slovenskih osnovnih šol. Povprečna starost španskih otrok je bila 11 let in 2 meseca, slovenskih pa 11 let in 5 mesecev. Podatke smo pridobili z izvedbo meritev za športnovzgojni karton. Izvedli smo dve antropometrijski merski nalogi za pridobitev podatkov za telesno višino in maso ter 5 gibalnih merskih nalog. Ti so zajemali skok v daljino z mesta, veso v zgibi, dviganje trupa, tek na 60 metrov in tek na 600 metrov. Pridobljene podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS in Microsoft Excel. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da so katalonski fantje za 5,5 cm nižji od slovenskih (151,3) ter tehtajo v povprečju 4,6 kg manj od slovenskih (40,4 kg). Katalonska dekleta so v povprečju so za 6,7 cm nižja od slovenskih (151,9 cm). Telesna masa slovenskih deklet pa je za 5,2 kg višja od katalonskih (39,6 kg). Pri vseh opravljenih merskih nalogah so bile zaznane statistično značilne razlike (p < 0,01). Povprečen rezultat skoka v daljino pri katalonskih učencih je bil 143,8 cm, slovenskih pa 161,7 cm, to pomeni, da so bili slovenski učenci za 11 % boljši. Pri merski nalogi dvigovanja trupa so slovenski učenci opravili povprečno 42,2 dvigov trupa, katalonski fantje pa 34,9 ponovitev, kar pomeni, da so opravili skoraj 18 % manj ponovitev od slovenskih učencev. Slovenski učenci so v vesi v zgibi zdržali povprečno 33,9 sekund, kar je skoraj 47 % več od katalonskih, ki so zdržali 18,2 sekunde. Pri teku na 60 m so slovenski fantje (10,8 s) tekli za približno 6 % hitreje od katalonskih (11,4 s). Za tek na 600 metrov so katalonski fantje porabili skoraj 193,5 sekund, slovenski fantje pa 165,6 sekunde, kar pomeni, da so bili boljši za 15 %. Pri katalonskih dekletih je bil povprečen rezultat skoka v daljino 137 cm, slovenskih pa 154,8 cm, ki so bile za 11,5 % boljše od katalonskih učenk.. Pri merski nalogi dvigovanja trupa so slovenske učenke opravile povprečno 16 % več dvigov trupa (40,6) kot katalonska dekleta (34,1). Slovenske učenke so v vesi v zgibi zdržale povprečno 31 sekund, kar je 17 % več od katalonskih deklet, ki so zdržale 22,6 sekunde. Pri teku na 60 m so slovenska dekleta tekla 10,9 sekunde, kar znaša 5 % boljši rezultat od katalonskih (11,5 s). Za tek na 600 metrov so katalonska dekleta porabila 213 sekund, kar pomeni, da so tekla za skoraj 19 % slabše od slovenskih deklet (173 sekund). Rezultati naše raziskave kažejo na to, da med otroki iz Slovenije in Španije obstajajo velike razlike v telesnem in gibalnem razvoju, da so otroci v Sloveniji višje rasti od španskih vrstnikov in da se višja kakovost dela pri predmetu šport v Sloveniji močno izraža tudi na gibalnem razvoju otrok iz Slovenije v primerjavi z vrstniki iz Katalonije. Raziskava je pokazala tudi, da je eden ključnih razlogov za slabe rezultate katalonskih učenk in učencev predvsem slabo zasnovan kurikulum za predmet šport v Kataloniji in slabši materialni pogoji za izpeljavo predmeta.20212021-05-12 07:15:06Magistrsko delo/naloga126990sl