<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126908"><dc:title>Sovražni govor v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Vujoševič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vehovar,	Vasja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sovražni govor</dc:subject><dc:subject>splet</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>svoboda govora.</dc:subject><dc:description>Sovražni govor pomeni izražanje, ki je usmerjeno proti skupinam s tako imenovanimi zaščitenimi karakteristikami (npr. vera, rasa, spolna usmerjenost ipd.). Z razmahom
informacijsko-komunikacijske tehnologije takšen govor dobiva vse večje razsežnosti. V diplomskem delu s pomočjo literature in dveh ekspertnih intervjujev podajamo sistematični pregled pojavljanja, obravnave in omejevanja sovražnega govora v Sloveniji. Najprej analiziramo opredelitev sovražnega govora in ozadje njegovega nastajanja, zanima pa nas tudi razmerje med svobodo izražanja in sovražnim govorom. V nadaljevanju se osredotočamo na sovražni govor na internetu, na regulacijo sovražnega govora in na sodno prakso. Pri tem
obravnavamo tako širši evropski okvir kot razmere v Sloveniji. Predstavimo tudi druge iniciative, ki se borijo proti širjenju sovražnega govora. Ugotovitve kažejo, da se zaradi sodobnih tehnologij sovražni govor hitro širi; dejavnosti, ki se proti temu borijo, pa se
prilagajajo z določenim zamikom. Kaže se tudi, da uradni pregon ne zadošča, ampak je potrebno aktivno sodelovanje vseh deležnikov, posebej družabnih omrežij in civilne družbe.</dc:description><dc:publisher>[S. Vujoševič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-09 08:30:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126908</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
