<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126904"><dc:title>Mezofilna in termofilna anaerobna presnova kisle sirotke v bioplin</dc:title><dc:creator>Lah,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek Logar,	Romana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fanedl,	Lijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bioplin</dc:subject><dc:subject>test biometanskega potenciala</dc:subject><dc:subject>anaerobna razgradnja</dc:subject><dc:subject>kisla sirotka</dc:subject><dc:subject>odpadno biološko blato</dc:subject><dc:subject>izplen metana</dc:subject><dc:description>Kisla sirotka je tekoč stranski produkt mlekarske industrije in je zaradi nizkega pH, visoke vsebnosti organske snovi in nizke alkalinitete težaven substrat za obdelavo, zato pogosto konča v odpadnih vodah, kjer zaradi visoke vsebnosti organske snovi predstavlja veliko okoljsko obremenitev. Kljub temu ima kisla sirotka zaradi svoje sestave velik potencial za povečanje proizvodnje bioplina in donosa metana v procesu hkratne anaerobne razgradnje z odpadnim biološkim blatom, ki nastane pri čiščenju odpadne vode na čistilnih napravah. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo testa biometanskega potenciala proučiti vpliv različnih obremenitev poskusnih mešanic s kislo sirotko v kombinaciji z mešanico primarnega in sekundarnega odpadnega biološkega blata na proizvodnjo bioplina v mezofilnih in termofilnih pogojih, in nato na podlagi dobljenih rezultatov simulirati proces anaerobne razgradnje v laboratorijskih bioreaktorjih. Test BMP smo izvajali v litrskih poskusnih steklenicah, 32 dni pri mezofilnih (39 C) in 28 dni pri termofilnih (55 C) pogojih. V poskusne steklenice smo poleg mešanice primarnega in sekundarnega blata (0,3 g KPKbata/1 g OSmikrobne biomase) dodali še različne koncentracije kisle sirotke (0,1, 0,3 in 0,5 g KPKsirotke/1 g OSmikrobne biomase). Poskus v laboratorijskih bioreaktorjih smo izvajali 42 dni v dveh litrskih bioreaktorjih pri mezofilnih pogojih (39 C). V oba smo na tri dni dodajali mešanico primarnega in sekundarnega blata, v poskusni bioreaktor smo poleg blata (0,3 g KPKblata/1 g OSmikrobne biomase) dodajali tudi največjo koncentracijo kisle sirotke (0,5 g KPKsirotke/1 g OSmikrobne biomase). Ugotovili smo, da dodana kisla sirotka poveča proizvodnjo bioplina v mezofilnih in termofilnih pogojih. Mezofilna anaerobna razgradnja kisle sirotke in odpadnega blata se je izkazala za učinkovitejšo, saj so bili izpleni metana 17 % večji kot pri termofilnih pogojih, kljub temu, da pri mezofilnih pogojih dodana kisla sirotka ni povečala proizvodnje metana v primerjavi z mešanicami s samim blatom. S poskusom v laboratorijskih bioreaktorjih smo ugotovili, da kontinuirno dodajanje kisle sirotke poveča proizvodnjo bioplina in metana in ne zavira procesa anaerobne razgradnje.</dc:description><dc:publisher>[M. Lah]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-09 07:15:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
