<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126884"><dc:title>Odnos staršev do aplikacije vitamina K pri novorojenčku</dc:title><dc:creator>Mirc,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>profilaksa</dc:subject><dc:subject>hemoragična bolezen novorojenčka</dc:subject><dc:subject>vloga babice</dc:subject><dc:subject>informirana odločitev staršev.</dc:subject><dc:description>Uvod: Vitamini so snovi, ki so potrebne za normalno delovanje našega telesa. Ločimo vodotopne in v maščobi topne vitamine. Med slednje spada tudi vitamin K, ki je esencialen dejavnik pri produkciji snovi, ki so potrebne za strjevanje krvi. Novorojenčkom po rojstvu primanjkuje vitamina K, zato so najbolj dovzetni za razvoj hemoragične bolezni novorojenčka. Preprečimo jo lahko s preventivnim intramuskularnim ali oralnim dodajanjem vitamina K po rojstvu. Naloga babice je, da starše o profilaksi z vitaminom K informira in jim pomaga pri sprejemanju informirane odločitve, ali bo otrok prejel dozo vitamina K in na kakšen način. Namen: Želeli smo raziskati, kakšen odnos imajo slovenski starši do aplikacije vitamina K pri novorojenčku. Zanimalo nas je znanje staršev o vitaminu K, njihova izkušnja z zdravstvenim osebjem in informiranjem ter njihova odločitev glede aplikacije vitamina K pri otroku. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene tuje in domače literature, ki smo jo večinoma iskali s pomočjo podatkovnih baz na spletu – COBISS.SI, PubMed, MedLine in Google Scholar. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda dela, kjer smo podatke pridobili s pomočjo spletne anonimne ankete EnKlikAnketa. Anketirali smo starše, ki so postali starši v zadnjih treh letih (2018–2020). V anketi je bilo 14 vprašanj, ki so bila zasnovana na podlagi pregleda literature. Rezultati: V anketi je sodelovalo 1488 žensk in 12 moških. Od 1500 udeležencev jih je 1492 kot kraj poroda označilo porodnišnico. Največ anketirancev je bilo starih 25–30 let, največji delež anketiranih je imel dokončano visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo. Večina anketirancev (67 %) ve, kakšna je vloga vitamina K v telesu in zakaj se ga novorojenčkom po rojstvu dodaja. Pod ukrepi, ki učinkovito pomagajo glede pomanjkanja vitamina K, je 61 % staršev odgovorilo intramuskularno dodajanje vitamina K in 40 % oralni način dodajanja. Zapleta hemoragične bolezni novorojenčka ne pozna 70 % anketirancev. 73 % udeleženih v raziskavi navaja, da jih zdravstveno osebje ni informiralo o profilaksi z vitaminom K. Najpogostejši vir informacij, ki so se ga starši posluževali za iskanje informacij o vitaminu K, je internet. 82 % anketirancev je dovolilo dodajanje vitamina K. Od teh se je 63 % odločilo za intramuskularni način dodajanja, 8 % za oralni in 29 % jih ne ve, kako je otrok prejel vitamin K. Tisti starši, ki niso dovolili profilakse z vitaminom K, so tudi navedli razloge za svojo odločitev. Najpogostejši so: ker je to nepotrebno, nenaravno, zaradi toksičnih sestavin in zaradi strahu pred stranskimi učinki. Razprava in zaključek: V raziskavi smo prišli do pomembnih podatkov glede znanja staršev o vitaminu K in njihovih izkušenj z apliciranjem le-tega pri novorojenčku. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike med anketiranimi starši na področju preventive z vitaminom K. Prišli smo do ugotovitev, da so nekateri starši zelo izobraženi o vitaminu K in seznanjeni s prejetjem preventivne doze le-tega pri novorojenčku na podlagi njihove informirane odločitve. Na drugi strani pa obstajajo starši, ki ne vedo, kaj je vitamin K, oz. ne vedo, ali ga je njihov otrok po rojstvu sploh prejel. Raziskava nam je pomagala priti do spoznanja, da starše zdravstveno osebje premalo ali sploh ne informira o vitaminu K ter ne pridobi njihovega dovoljenja za aplikacijo le-tega pri novorojenčku. Menimo, da bi bilo koristno izdelati slovenska navodila o profilaksi z vitaminom K, ki bi bila staršem razumljiva in dostopna. Glede na rezultate ankete predlagamo izboljšave v informiranju staršev s strani zdravstvenega osebja za pridobitev informiranega soglasja glede preventivnega apliciranja vitamina K pri novorojenčku.</dc:description><dc:publisher>[A. Mirc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-08 07:46:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126884</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
